"Prva faza je izgradnja stanovanj do leta 2026. Do takrat menimo, da je možno zgraditi okrog 5.000 stanovanj, in sicer tudi s podporo iz proračunskih in javnih virov," je na novinarski konferenci povedal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac in dodal: "Načrt je, da se letos začne gradnja približno tisoč stanovanj."
Vladna koalicija je v začetku februarja na vrhu koalicije na novo postavila cilje državne stanovanjske politike pri zagotavljanju najemniških stanovanj, ki jih močno primanjkuje.
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je na novinarski konferenci spregovoril o dogovorih, ki jih je takrat sprejela vlada.
Dom je za marsikaterega Slovenca nedosegljiv, zato je stanovanjska reforma nujna, je uvodoma izpostavil minister. Dodal je, da gradimo bistveno manj stanovanj od drugih držav, nato pa začel s predstavitvijo podatkov.
“Trenutno je v Sloveniji 410 stanovanj na tisoč prebivalcev, to je pod povprečjem tako EU kot OECD. Zanimivo je tudi, da je trenutno izrazita rast števila gospodinjstev in pomanjkanja stanovanj. Od leta 2015 do leta 2021 je bilo zgrajenih 22.819 novih stanovanj, število gospodinjstev pa je naraslo za 39.241.” Kar pomeni, da primanjkuje 16.422 stanovanj, je nanizal.
Cene nepremičnin še naprej rastejo. “Cene so se v obdobju od 2015 do 2022 dvignile za 77 odstotkov, povprečna cena rabljenega stanovanja pa presega 2.300 evrov na kvadratni meter, povprečna starost stanovanj je medtem 50 let. To kaže, kakšna je trenutna stanovanjska slika,” je dejal. V nadaljevanju je spregovoril o javnih najemnih stanovanjih. Trenutno imamo po vsej Sloveniji 25 tisoč najemnih stanovanj in 13 skladov. Izzivi, s katerimi se skladi srečujejo, so omejen javni vir, odvisnost od tržnih virov, nepovezanost in stihijski razvoj ter omejen dostop do novih zemljišč. Po njegovih besedah so to osnovne točke, ki so jih na vladnem vrhu skušali nasloviti.
Kar se tiče sredstev, je bilo leta 2015 za stanovanjsko politiko namenjenih 1,30 milijona evrov, leta 2020 5,90 milijona evrov, leta 2021 pa štiri milijone evrov. “Torej govorimo o zelo nizkih zneskih,” je opozoril Maljevac.
Še en podatek, ki po oceni ministra nakazuje na potrebo za nujno gradnjo novih stanovanj, je subvencioniranje najemnin. Znesek, potreben za subvencioniranje najemnin, strmo narašča, gre za neugoden trend, po trenutnih ocenah pa se bo vsako leto povečal za 20 odstotkov, ravno zaradi tega, ker trenutno ni dovolj javnih najemnih stanovanj.
Časovnica vladnih projektov
“V prvi vrsti želimo zagotoviti dostopnost stanovanj, želimo vzpostaviti robusten sistem financiranj in gradnje javnih stanovanj. Torej sistem, ki bo dolgoročen, jasen in predvidljiv za vse, in nujno je tudi oblikovanje povezanega sistema organizacij, ki gradijo in oddajajo dostopna stanovanja,” je predstavil minister.” V nadaljevanju je predstavil časovnico projektov.
“Prva faza je izgradnja stanovanj do leta 2026. Do takrat menimo, da je možno zgraditi okrog 5.000 stanovanj, in sicer tudi s podporo iz proračunskih in javnih virov. Načrt je, da se letos začne gradnja približno tisoč stanovanj.” Nato je ponovil, da je cilj koalicije do konca mandata vzpostaviti dolgoročno vzdržen sistem, ki bo omogočal gradnjo 3.000 javnih stanovanj na leto. Nosilec bo republiški stanovanjski sklad.
Srčika dela, ki so si ga zastavili na področju stanovanjske politike, pa je izgradnja stabilnega sistema preskrbe javnih najemnih stanovanj. “Vidimo, da je nujno, da vzpostavimo sistem, ki bo dolgoročen, ki bo predvidljiv za vse vpletene in ki bo zmožen graditi 3000 stanovanj letno,” je dejal minister.
“To bomo naredili z zagotovitvijo dovolj visokega javnega financiranja,” je dodal. Od leta 2026 naprej bo za stanovanjsko gradnjo na voljo 100 milijonov evrov javnih virov, je dejal.
Kako bodo to speljali? “V okviru stanovanjskega sklada bomo oblikovali sklad povratnega financiranja stanovanjske gradnje, kar pomeni, da bo določen finančni vložek potreben skozi vse obdobje. A se bo sklad preko najemnin sam obnavljal,” je predstavil.
Po ministrovih besedah bodo javna neprofitna stanovanja lahko gradili javni stanovanjski skladi in neprofitne stanovanjske organizacije, ki so lahko organizirane kot podjetja in stanovanjske zadruge. A ker je na tem področju velik manko informacij, je načrt za letošnje leto pridobitev relevantnih podatkov, ureditev podatkovnih baz in evidenc. “Trenutno nimamo pregleda glede tržnih in javnih najemnih stanovanj, višine in gibanja tržnih najemnin. To je sistem, ki ga moramo vzpostaviti, da bomo lahko vodili ustrezno politiko,” je dodal Maljevac. Prav tako želijo do konca leta pripraviti zakonodajo na področju kratkoročnega oddajanja stanovanj turistom.
“Razmišljamo tudi o dodatnih ukrepih, eden izmed njih je aktivacija praznega in slabo izkoriščenega fonda stanovanj. To pomeni tako spremembo pogojev izvajanja javne najemne službe kot tudi izvedbo ukrepov za aktivacijo nezasedenega fonda v predelih z največjim pomanjkanjem stanovanj. Letos nameravamo pregledati stanje in optimizirati javne najemne službe, naslednje leto s pilotnim projektom – aktivacijo hiš – in s polno aktivacijo v letu 2025,” je sklenil in ponovno izpostavil, da je glavni cilj vlade vzpostavitev dolgoročnega, jasnega in predvidljivega sistema.
Celotno novinarsko konferenco si lahko ogledate na vrhu članka.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje