Kako naj se slovenski potniki zaščitijo pred malarijo

Januarja je na ljubljanski infekcijski kliniki zaradi zapletov po okužbi z malarijo umrla ena oseba. Gre za prvi primer smrti zaradi malarije v Sloveniji v zadnjih 30 letih.

Čeprav ni znano, kje se je pokojna oseba okužila, pa podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da so bili letos okuženi z malarijo v Ruandi, na Zanzibarju in v Tanzaniji.

Prav subsaharska Afrika je eno od območij, kjer je tveganje za okužbo z malarijo največje. Kje so še druge kritične točke in kakšna so navodila NIJZ potnikom, ki tja potujejo, da se zaščitijo pred malarijo?

Kje je tveganje največje

Območja sveta so glede na ocenjeno tveganje za okužbo z malarijo razdeljena v tri kategorije. Med območja z visokim in srednjim tveganjem za malarijo spadajo države podsaharske Afrike in še nekaj drugih območij na afriški celini, pacifiški otoki, Južna in deli Srednje Amerike ter južni in jugovzhodni del Azije.

Med območja z nizkim tveganjem spadajo deli Srednje Amerike in Azije, medtem ko je v preostalih delih sveta tveganje za malarijo zanemarljivo oziroma praktično neobstoječe.

Podrobnejši seznam rizičnih območij (po državah in delih držav) si lahko ogledate v dokumentu NIJZ.

Kakšni so dejavniki tveganja

Tveganje za okužbo potnikov, ki potujejo v endemske države, je odvisno od značilnosti pojavljanja malarije na potovalni destinaciji, od dolžine in načina potovanja ter od izvajanja preventivnih ukrepov.

V ruralnih predelih je tveganje na primer večje kot v urbanih območjih, izjema so večja mesta v Afriki in v manjši meri v Indiji. Optimalne pogoje za prenos malarije predstavljajo tudi visoka vlažnost in temperature med 20 in 30 stopinj Celzija. Koncentracija komarjev je največja proti koncu deževne in na začetku sušne dobe. Malarija se na nadmorski višini nad 2.500 metrov ne pojavlja.

Tveganje za malarijo se povečuje tudi s trajanjem bivanja na endemskem območju, izvajanjem aktivnosti na prostem med mrakom in zoro, ko so komarji aktivni, ter bivanjem v zaprtih prostorih, ki niso klimatizirani in opremljeni s komarniki ter impregniranimi mrežami za zaščito pred piki komarjev.

Kako se zaščititi

Zaščita pred malarijo je v Sloveniji zakonsko obvezna za vse potnike, ki odhajajo v države ali območja, kjer obstaja tveganje za okužbo. Na to morajo potnike opozoriti tudi organizatorji potovanj.

Svetovanje potnikom pred potovanjem in zaščita z zdravili proti malariji se izvaja v ambulantah za potnike, ki delujejo na območnih enotah NIJZ. Tja se morajo potniki sami naročiti pred potovanjem, zdravnik pa bo na posvetu ocenil, kakšen pristop preventive bo ubral in mu po potrebi izdal tudi recept za antimalarike.

Antimalarik morajo prejeti vsi potniki, ki potujejo na območja visokega in srednjega tveganja za malarijo.

Antimalariki preprečijo večino primerov bolezni in zmanjšajo tveganje za težji potek bolezni. Večje tveganje za težji potek bolezni je pri otrocih, nosečnicah, starejših potnikih, potnikih z oslabelim imunskim odgovorom in pri osebah brez vranice.

Potniki morajo biti seznanjeni z načinom uporabe antimalarika, možnimi neželenimi učinki ter navodili za ukrepanje ob pojavu zdravstvenih težav med ali po potovanju.

Izbor primernega zdravila je individualno prilagojen posameznemu potniku, pri čemer zdravnik upošteva tako značilnosti potovanja in potovalne destinacije kot značilnosti potnika.

Tudi če oseba jemlje antimalarike, pa mora na potovanju upoštevati zaščitne ukrepe za preprečevanje pikov komarjev: uporabo repelentov, insekticidov, zaščitnih mrež ter uporabo ustreznih oblačil. Insekticidi se lahko uporabljajo za impregnacijo oblačil ali zaščitnih mrež ter v zaprtih prostorih za uničevanje prisotnih komarjev. Zaščitne mreže morajo biti brez poškodb, spalne mreže pa morajo biti zataknjene pod vzmetnico. Oblačila in obuvala naj zakrijejo čim večji del kože.

Kakšni so simptomi malarije

Malarija je nevarna in potencialno smrtna vročinska bolezen, ki jo povzročajo paraziti – plazmodiji. Prenašajo jih samice komarjev Anopheles v tropskih in subtropskih predelih sveta.

Simptomi malarije so lahko različni. Prisotni so lahko povečana telesna temperatura s potenjem in mrzlico, slabo počutje, bolečine v mišicah, glavobol, driska in kašelj. Povišana telesna temperatura je lahko tudi edini znak bolezni, vendar tudi odsotnost vročine ne izključuje možne malarije pri bolniku.

Težji potek malarije z zapleti se kaže z motnjami zavesti, znaki ledvične odpovedi, acidozo, hipoglikemijo, pljučnim edemom in sindromom akutne dihalne stiske, anemijo, krvavitvami in razvojem šokovnega stanja.

Malarija lahko brez ustrezne diagnostike in zdravljenja hitro napreduje v težko in življenje ogrožajočo bolezen. Smrtni izid malarije je običajno posledica zapoznelega zdravljenja.