Po informacijah N1 je glavna osumljenka za odtekanje informacij v slovensko "izpostavo" kavaškega klana tajnica na specializiranem državnem tožilstvu. Dokumente z občutljivimi informacijami o poteku preiskave, ki jo je opravljal NPU, usmerjalo pa specializirano državno tožilstvo, je fotografirala, fotografije pa nosila trem osebam na območju Ljubljane, ki so jih posredovale članom kriminalnih združb. S tem so vsaj dvema članoma kavaškega klana pomagali, da sta se izognila prijetju, je poročal Večer, ki dodaja, da je bil med pomagači tudi uslužbenkin partner. Ta je po informacijah N1 povezan s kriminalnim podzemljem. Tajnico so prijeli, na specializiranem državnem tožilstvu pa ji bodo odpovedali pogodbo o zaposlitvi. Ali je imel kavaški klan, kriminalna združba z Balkana, ki se ukvarja predvsem s preprodajo drog in orožja, v Sloveniji v organih odkrivanja in pregona še kakšnega informatorja, ta trenutek ni znano. To je v zadnjem času večkrat preverjala tudi parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, direktorica NPU Petra Grah Lazar je prejšnji teden komisiji zatrdila, da v NPU krta ni.
Kriminalisti so v torek opravili več hišnih preiskav, med drugim tudi na specializiranem državnem tožilstvu. Aretirali so uslužbenko tožilstva, – po informacijah N1 gre za tajnico na specializiranem državnem tožilstvu – ki je imela dostop do zaupnih podatkov o izdanih odredbah za hišne preiskave in prikrite preiskovalne ukrepe. Te je prek treh posrednikov posredovala pomembnim članom kavaškega klana, od katerih sta se na podlagi pridobljenih informacij vsaj dva izognila prijetju, kot je poročal Večer.
Med posredniki je bil po poročanju Večera tudi njen partner, ki je po informacijah N1 povezan s kriminalnim podzemljem. Tudi Večer poroča, da je uslužbenka delala na vpisniku na tožilstvu.
Grozi ji osem let zaporne kazni
Osumljena oseba, ki je imela glede na naravo svojega dela dostop tudi do tajnih podatkov, je bila na specializiranem državnem tožilstvu zaposlena dobrih pet let, od poletja 2016, je na novinarski konferenci pojasnila Darja Šlibar, višja državna tožilka na specializiranem državnem tožilstvu. Dodala je, da gre za mlajšo osebo, zaradi varstva osebnih podatkov osumljenih oseb pa več informacij o uslužbenki ne morejo deliti.
Kot vsi javni uslužbenci je bila vključena v varnostni sistem preverjanja za ravnanje s tajnimi podatki, ki ga vodi ministrstvo za notranje zadeve. “Njeno zadnje preverjanje je bilo v skladu z zakonodajo izvedeno pred dvema letoma,” je navedla Šlibar. “Ne glede na to, da imamo na specializiranem državnem tožilstvu vzpostavljene varnostne in nadzorne mehanizme ter izvedeno ustrezno varnostno preverjanje zaposlenih, ki ravnajo s tajnimi podatki, takšnih primerov ni mogoče preprečiti,” je dejala. Kljub temu pa predmetni primer po njenih besedah potrjuje, da nadzorni mehanizmi na specializiranem državnem tožilstvu delujejo, saj je bilo “izvrševanje kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov zaznano in nemudoma preiskano”.
Na specializiranem državnem tožilstvu so takoj poskrbeli, da uslužbenka nima več možnosti dostopa do kakršnihkoli podatkov, niti nima več možnosti vstopa v prostore specializiranega državnega tožilstva. “Prav tako ji bo odpovedana pogodba o zaposlitvi,” je navedla višja državna tožilka Šlibar. Šlo je za štiri primere izdaje zaupnih podatkov o dejavnostih policije, državnega tožilstva in sodišča, je še navedla. “Zaradi tega je bila uspešnost kriminalističnih preiskav okrnjena,” je navedla Šlibar in dodala, da je nastala “nepopravljiva škoda”.
Uslužbenki na specializiranem državnem tožilstvu je bila odvzeta prostost in bo v roku 48 ur privedena k preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Ljubljani. Za kaznivo dejanje izdaje zaupnih podatkov je zagrožena zaporna kazen osmih let.
Fotografirala dokumente z zaupnimi podatki
Tudi Matjaž Jerkič, pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije na generalni policijski upravi (GPU), je navedel, da je osumljenka v letošnjem in lanskem letu storila več istovrstnih kaznivih dejanj izdaje tajnih podatkov.
“V okviru svojega delovnega procesa je imela dostop do dokumentov, ki so vsebovali najbolj občutljive in tajne podatke o aktualnih kriminalističnih preiskavah oziroma predkazenskih postopkih, ki so jih usmerjali državni tožilci specializiranega državnega tožilstva,” je pojasnil Jerkič. “Seznanjala se je z vsebino dokumentov, vsebino fotografirala in v nasprotju s pravili službe in zakonodajo te posredovala osebam, ki do teh podatkov niso bile upravičene,” je dejal. Navedel je, da je tajne podatke nudila trem povezanim osebam z območja Ljubljane, te osebe pa so jih posredovale članom kriminalnih služb.
Uslužbenka je delovala iz koristoljubja, sta navedla Šlibar in Jerkič. Pri tem je Šlibar opozorila, da koristoljubje ni nujno vezano le na to, da bi se uslužbenka premoženjsko okoristila.
Pri enem od osumljenih zasegli tudi pištolo
Jerkič je še navedel, da v tem trenutku ne morejo trditi, da bi bili vsi osumljenci, ki niso bili prijeti, dejansko prijeti, če uslužbenka ne bi delila občutljivih informacij, na podlagi katerih so se prijetju lahko izognili. Oškodovani in ogroženi pa so tudi preiskovalci, neposredni izvajalci prikritih preiskovalnih ukrepov in vsi, ki so sodelovali pri preiskovanju kaznivih dejanj, je še dodal.
Potrdil je, da so v torek odvzeli prostost štirim osumljenim osebam, na naslovih njihovega bivanja in v prostorih specializiranega državnega tožilstva pa so opravili hišne preiskave. Zasegli so predmete, listine, telefone in računalnike, pri enem od osumljenih pa so zasegli tudi pet kilogramov konoplje in pištolo. Vsem razen osumljenki s specializiranega državnega tožilstva je bilo pridržanje že odpravljeno, zoper njih pa bo podana kazenska ovadba po redni poti.
Prijetju naj bi se izognila dva člana združbe
S pomočjo omenjene uslužbenke na specializiranem državnem tožilstvu naj bi se maja letos policijskemu prijetju tako izognila vsaj dva pomembna člana kriminalne združbe kavaški klan, ki sta med obtoženimi, a še vedno na begu. To sta Luka Arapovič in Blaž Kadivec, še poroča Večer.
Ali je imel kavaški klan, kriminalna združba z Balkana, ki se ukvarja predvsem s preprodajo drog in orožja, v Sloveniji v organih odkrivanja in pregona še kakšnega informatorja, ta trenutek še ni znano. To je v zadnjem času večkrat preverjala tudi parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, direktorica NPU Petra Grah Lazar je prejšnji teden komisiji zatrdila, da v NPU krta ni.
Da sum storitve kaznivih dejanj izdaje tajnih podatkov, za katere je osumljena javna uslužbenka, obžalujejo, je v odzivu zapisal generalni državni tožilec Drago Šketa. Na vrhovnem državnem tožilstvu so še izpostavili, da “gre za zadevo, ki je v izključni pristojnosti specializiranega državnega tožilstva, ki je sum storitve kaznivih dejanj samo odkrilo in je doslej tudi ustrezno ukrepalo”.
Maja aretirali več osumljenih
Slovenska policija je v sodelovanju s tujimi varnostnimi organi močno prepredene lovke kavaškega klana presekala maja, ko so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada skupaj s policisti specialne enote na območju policijskih uprav Ljubljana, Kranj, Maribor in Koper opravili 23 hišnih preiskav in ob sodelovanju z drugimi kriminalisti prijeli 48 oseb, od tega 25 slovenskih in 23 tujih državljanov.
Preiskovalni sodnik je 15. maja zoper šest ljudi, ki naj bi bili blizu vrhu kavaškega klana, odredil pripor, pet pa jih še vedno iščejo.
Po trditvah policije in specializiranega državnega tožilstva je slovenska mreža kavaškega klana delovala od leta 2018. Imela je močne povezave predvsem v Španiji, Nemčiji, Avstriji, Srbiji, Italiji, na Nizozemskem in Hrvaškem. Tri leta naj bi iz Nizozemske in Španije tedensko prepeljali po več kilogramov različnih drog, predvsem kokaina, heroina, konoplje in hašiša. Osumljenci naj bi si s tem protipravno pridobili za vsaj dva milijona evrov sredstev. Za njih je bila po besedah pomočnika direktorja Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi (GPU) Matjaža Jerkiča značilna natančna in hierarhično urejena organizacijska struktura, znotraj katere je imel vsak član jasne pristojnosti in naloge. Klan sicer izvira iz Črne gore, trgujejo pa z drogo in orožjem.
Ko bi moral začeti moriti, se je obrnil na policijo
V zadevi kavaški klan je obtoženih 24 ljudi, tožilec Jože Levašič pa je po poročanju Večera zoper njih napisal kar 490 strani dolgo obtožnico. Med obtoženimi ni moškega, ki se je odločil, da bo z informacijami pomagal policiji, zato je dobil novo identiteto in bo nastopil kot priča.
Med drugim je, tako piše Večer, policiji natančno pojasnil, kako deluje kriminalna združba, predal pa jim je tudi številne dokaze o poslih z drogo.
Za sodelovanje s policijo naj bi se odločil po posvetu z odvetnico in po tem, ko so v združbi od njega začeli zahtevati tudi, da organizira oziroma celo izvede umore, torej da sam ubije koga po njihovem naročilu ali pa zagotovi podporo tistim, ki bi v Slovenijo prišli koga likvidirat, so še izvedeli v časniku Večer.
Uhajanje informacij
Ovaduh je preiskovalcem povedal tudi, da eden od obtoženih pozna nekoga na NPU (po poročanju Siola gre za Arapoviča), ki mu posreduje zaupne informacije glede policijskih preiskav. Po besedah ovaduha naj bi na podlagi tega posredovanja Kadivec in Arapovič zbežala v tujino in se izognila prijetju. Uhajanje zaupnih informacij iz NPU je na zaslišanju pred preiskovalno sodnico po poročanju Večera potrdil še eden od obtoženih.
V povezavi z uhajanjem informacij na NPU poteka notranjevarnostni postopek, ki še ni zaključen.
Konec septembra smo poročali še o enem podobnem primeru, ko naj bi zaupne informacije kriminalni združbi izdajal nekdanji zapisnikar celjskega sodišča Vojko Tadina. Zaposlen je bil kot sodni zapisnikar na preiskovalnem oddelku celjskega sodišča in naj bi po navedbah celjskih kriminalistov kriminalno združbo, ki se je ukvarjala s tihotapljenjem ilegalnih migrantov in preprodajo prepovedanih drog, zalagal z zaupnimi informacijami. Zoper njega je celjsko tožilstvo pripravilo obtožnico, pred tem pa so ga po hišni preiskavi privedli tudi k preiskovalni sodnici celjskega sodišča, ki je zanj in še pet osumljenih odredila pripor. Tadino so po uspešni pritožbi na višje mariborsko sodišče izpustili na prostost.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje