Menu ItemCivilna iniciativa Glas ljudstva je zelo kritična do vladnih potez na področju zdravstva. "Prepričan sem, da gre za organiziran napad na zdravstveni sistem z namenom privatizacije," je dejal predstavnik iniciative in nekdanji minister za zdravje Dušan Keber. V iniciativi menijo, da ukrepi, ki jih sprejema vlada, koristijo zasebnikom, ki jim sedanji sistem omogoča nekatere boljše pogoje delovanja kot javnim zdravstvenim zavodom.
“Ta vlada koraka naprej po poti neoliberalne politike, vsaj na področju zdravstva. Razlika je samo v tem, da nimamo na vrhu še nekega avtoritarnega posameznika,” je na novinarski konferenci dejal Dušan Keber, predstavnik civilne iniciative Glas ljudstva in nekdanji minister za zdravje. Z besedno zvezo avtoritarni posameznik je mislil na prejšnjega predsednika vlade in predsednika opozicijske stranke SDS Janeza Janšo.
Glas ljudstva je bila ena najvidnejših organizacij na protestih proti Janševi vladi, sedanja vladajoča stranka Gibanje Svoboda pa je po mnenju mnogih dober rezultat na volitvah dosegla prav zato, ker so se njen predsednik Robert Golob in drugi predstavniki odločno postavili proti Janši. Predstavnik iniciative Jaša Jenull se je po volitvah srečal z Golobom, vendar se je odnos poslabšal, odkar so začeli v Glasu ljudstva vlado pozivati k ukrepom na področju zdravstva. V ta namen so organizirali tako imenovano stavko pacientov, ki se je je premier udeležil, a je bil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan do nje zelo kritičen.
“Reforma že poteka, ampak v ozadju”
Jenull je danes dejal, da se koalicijske stranke ne držijo zavez, ki so jih za področje zdravstva dale pred volitvami. Vlada ne želi sprejeti ukrepov, ki bi po mnenju iniciative preprečili rušenje javnega zdravstva, je pojasnil. “Če je namen uničiti zdravstvene domove, bi od vlade pričakovali, da to vsaj iskreno pove,” je dejal.
Preberite še: Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan za N1: “S predsednikom vlade sva eno”
“Zdravstvena reforma že poteka, a ne poteka na strateškem svetu, ampak v ozadju, skrito,” je povedal, “Poteka že več kot eno leto in ima samo en cilj, to je, da se povečata število koncesionarjev in njihova vloga.”
Nov način dela koncesionarjev
Ključen primer za razumevanje tega, kar se dogaja, je podjetje Studio R, so prepričani v iniciativi. Podjetje, ki je koncesionar na področju družinske medicine, je dolgo časa poslovalo na podoben način kot drugi koncesionarji. V zadnjem času pa so se njegovi prihodki zelo povečali. V Glasu ljudstva to pripisujejo spremembam v predpisih, ki jih je sprejela vlada, in pomoči sindikata družinskih zdravnikov Praktik.um, ki je med zdravniki širil oglas za zaposlitev v Studiu R.
Studio R je ima skupno za 3,65 programa družinske medicine, ki jih financira zavod za zdravstveno zavarovanje. Nosilcev teh timov je šest, ki imajo od 0,15 do 1,18 programa. V podjetju pa po podatkih na njegovi spletni strani dela 13 zdravnikov družinske medicine. Sedem jih torej ne opredeljuje pacientov.
Število pacientov, ki so opredeljeni pri koncesijskih ambulantah družinske medicine v Studiu R, se je v zadnjem letu dni več kot podvojilo. Naraslo je iz dobrih 7.135 na 14.392.
Nekateri timi v Studiu R za več kot štirikrat presegajo državno določen normativ, pri katerem lahko zavračajo nove opredelitve pacientov.
Normativ znaša 1.895 glavarinskih količnikov, kar je približno 1.000 do 1.600 opredeljenih pacientov, odvisno od njihove starosti. Normativ je uradno namenjen preprečevanju preobremenjenosti družinskih zdravnikov, v Studiu R pa očitno družinskim zdravnikom, ki opredeljujejo paciente, pomagajo družinski zdravniki, ki pacientov ne opredeljujejo.
Preberite še: Alojz Ihan: “Vsi navijamo, da bi ministru uspelo, a osem izgubljenih mesecev je veliko”
Do nedavnega se način dela, po katerem bi v eni ambulanti delalo več zdravnikov, izvajalcem ni izplačal. ZZZS je namreč ambulante družinske medicine financiral na tak način, da jih je odvračal takšnega od kopičenja opredeljenih pacientov, kot ga je zdaj videti pri Studiu R.
Zdaj pa mora ZZZS zaradi odločitve ministrstva za zdravje plačati vse opravljene storitve brez zgornje omejitve in brez naraščajočega zmanjševanja cene.
Na podlagi tega Glas ljudstva ministru Bešiču Loredanu očita uničevanje zdravstvenih domov. S sedanjim načinom plačevanja naj bi bilo omogočeno večje zaposlovanje zdravnikov pri koncesionarjih. Ti imajo možnost večjih prihodkov, hkrati pa lahko zaposlenim ponudijo več kot javni zdravstveni domovi. Med drugim jih ne omejuje sistem plač v javnem sektorju.
Sistem, po katerem je plačano vse, kar lahko izvajalci naredijo, ne koristi enakovredno javnim in zasebnim izvajalcem, je dejal Keber. “Zasebni imajo bistveno večje možnosti, da to pretopijo v boljši dohodek,” je dejal. Po njegovem je glavni razlog za to “davčni optimizaciji” oziroma premila davčna ureditev.
Keber in Jenull sta pojasnila, da mora država dati javnim zavodom prednos pred koncesionarji, ker “koncesionarji za nekatere stvari ne bodo nikoli poskrbeli”.
Sindikalist oglaševal podjetje
V Glasu ljudstva opozarjajo, da se je sprememba v poslovanju Studia R zgodila po tem, ko je v lastništvo vstopil pravnik Gorazd Perenič, ki je v preteklosti sodeloval s sindikatom družinskih zdravnikov Praktik.um in katerega žena naj bi bila zaposlena na ministrstvu za zdravje.
Predsednik Praktik.uma Igor Muževič je namreč članom sindikata in zdravnikom, ki so vključeni v skupino Mladi zdravniki, poslal oglas za delo v podjetju Studio R. Oglas po Jenullovih besedah obljublja višjo osnovno plačo, kot jo lahko ima katerikoli zdravnik v javnem sektorju, samo tri dni neposrednega dela v ambulanti na teden in druge ugodnosti.
Kot smo poročali, so lani štirje družinski zdravniki, ki so zapustili zdravstveni dom Ljubljana, odšli delati v Studio R.
“Objavimo prav vse oglase” je za N1 pojasnil Muževič in dodal, da je 90 odstotkov vseh oglasov za delo v zdravstvenih domovih.
Preberite še: Zgodbe izza številk: Ljudje, ki so ostali brez zdravnika
Studio R: Denar sledi pacientom
Iz Studia R so danes sporočili, da denar iz njihovega podjetja ne odteka nikamor. Pri njih znana fraza “denar naj sledi pacientom in skrbi za zdravje” ni samo prazna parola, so zapisali. “Povezava med pacienti in denarjem je povsem očitna,” so poudarili in opozorili, da se je obseg prihodkov iz javnih virov povečevalo sorazmerno s številom pacientov. Navedli so tudi nekaj podatkov o tem, kako hitro in učinkovito poskrbijo za paciente, ter stališče, da so “poznavalci” krivi za slabo dostopno javno zdravstvo.
“Perverzen zasuk”
“Zgodil se je perverzen zasuk,” je dejal Keber, “Po zakonu bi moral biti koncesionar namenjen temu, da zakotna vasica dobi zdravnika. Zdaj pa se nam dogaja, da Ljubljančani, pa tudi drugi, odhajajo na desetine kilometrov oddaljene lokacije, da si poiščejo koncesionarja, ki jih je zapustil v njihovem osnovnem zdravstvenem domu. To je nekaj tako nesprejemljivega, tako perverznega, da bi morala vlada tako ukrepati in odpraviti določilo o plačilu vseh storitev.”
Poudaril je, da ne obtožuje niti zdravnikov niti podjetnikov. Zdravniki imajo po njegovem tako kot vsi pravico, da si v določenih okoliščinah izberejo način dela, ki jim bo prinesel boljši zaslužek, udobje in kakovostnejše družinsko življenje. Prav tako ni mogoče zameriti podjetnikov, ki izberejo najboljši poslovni model.
V Glasu ljudstva torej krivijo vlado. “Če vsak od približno 300 koncesionarjev pritegne samo še po enega zdravnika iz zdravstvenih domov, bodo zdravstveni domovi odmrli,” je dejal Keber.
Iniciativa še vedno vztraja pri ukrepih, ki jih predlaga že nekaj mesecev. Danes pa sta Jenull in Keber poudarila, da ne pristajata na vladne odgovore, da rešitev ni mogoče najti hitro. Strateški svet, ki pod vodstvom premierja pomaga pri reformi zdravstva, se ukvarja s temami, kot na primer, na katere parcele se bo širila medicinska fakulteta v Mariboru, je dejal Keber. “To lahko pomaga šele čez 15 let,” je menil.
Prav tako jih v iniciativi ne prepričajo vladne napovedi o rešitvah, ki bodo prišle skozi digitalizacijo in boj proti korupciji. “Korupcija sedi levo in desno ob vladi,” je dejal Keber, “Postal sem prepričan, da gre za organiziran napad na zdravstveni sistem z namenom privatizacije. To lahko naredi samo oblast, dogaja pa se pod interesi lobijev, ki jih vsi poznamo, zasebnih zdravnikov, zasebnih zavarovalnic, zasebnih izvajalcev in tako naprej.”
Jenull je poudaril še, da minister za zdravje dela za koncesionarska podjetja, ki jih vodi zdravnik in podjetnik Marko Bitenc. Ta so imela v zadnjih letih velike dobičke, eno od njih pa gradi prestižna stanovanja, katerih kupci bodo dobili tudi možnost izbranega zdravnika.
Zasebni zdravniki za odpravo koncesij
V strokovnem združenju zasebnih zdravnikov so v odzivu na novinarsko konferenco iniciative zapisali, da za stanje v zdravstvenem sistemu niso krivi ne bolniki, ne zdravniki, še najmanj pa koncesionarji. Zavzemajo se za načelo, da naj denar sledi pacientu in da se koncesije odpravijo. “Bolnik mora imeti že po ustavi zagotovljeno prosto izbiro do zdravnika, pri katerem se želi zdraviti, zdravnik pa mora imeti prosto izbiro do tega, v kakšni obliki želi delovati – bodisi kot zasebni zdravnik bodisi kot zaposlen v javnem zavodu,” so zapisali.
Minister Bešič Loredan je v intervjuju za N1 nakazal, da bo predlagal takšno rešitev.
Ministrstvo: Takojšnja ukinitev koncesij bi pripeljala do zloma zdravstva
Na ministrstvu za zdravje se zavedajo, da je treba okrepiti javne zdravstvene zavode, zaposlene v zdravstvu pa stimulirati, da ostanejo v matičnih ustanovah. Ob tem opozarjajo, da bi takojšnja ukinitev koncesij pripeljala do zloma zdravstvenega sistema, so za STA zapisali v odzivu na kritike iniciative. Poudarjajo, da izključno javni zdravstveni zavodi v tem trenutku ne morejo pokriti potreb pacientov. Nova zdravstvena reforma pa bo po njihovih besedah začrtala jasno in strogo ločnico med javnim in zasebnim zdravstvenim sistemom ter naslovila spremembo financiranja zdravstvenega sistema in ukinitev koncesij. V Zdravniški zbornici Slovenije pa so v odzovu na kritike zapisali, da zdravniške organizacije opozarjajo na pomen zagotavljanja varnih in konkurenčnih pogojev dela za zdravstvene delavce ne glede na organizacijsko obliko delodajalca. (STA)
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje