Po razburjenju zaradi prehranskih smernic: koliko mesa priporoča NIJZ?

Potem ko so bile pred dobrim tednom tik pred menjavo vlade objavljene prehranske smernice "Prehrana za zdravje in planet" (SSP2025), se je nanje usul val kritik.

Načinu priprave in objave smernic so med drugim nasprotovali predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), Inštituta za nutricionistiko in ljubljanske biotehniške fakultete, ki so opozorili, da njihove pripombe večinoma niso bile upoštevane.

Na drugi strani pa sta vodji priprave smernic, živilska tehnologinja dr. Nataša Fidler Mis ter zdravnik internist in kardiolog v UKC Ljubljana, profesor na Medicinski fakulteti dr. Zlatko Fras poudarila, da je proces priprave smernic vključeval interdisciplinarno sodelovanje ter nacionalne in mednarodne recenzije. "Pri pripravi so sodelovali strokovnjaki s področij prehrane in dietetike, medicine, javnega zdravja, farmacije, toksikologije, epidemiologije, okoljskih znanosti, kmetijstva, biostatistike in medicinske informatike," sta povedala.

Razprava o koristi in škodljivosti mesne in veg(etarij)anske prehrane se je ponovno vnela tudi na družbenih omrežjih. Kaj pa vsebina? Preverili smo, kaj glede uživanja mesa priporočajo nove smernice (dostopne na tej povezavi) in kakšna so uradna veljavna priporočila NIJZ.

Smernice niso obvezne

Kot pojasnjujejo na NIJZ, imajo od vseh smernic zakonsko podlago le Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki jih predpisuje zakon o šolski prehrani. Te morajo torej v šolskih kuhinjah upoštevati.

Vse ostale smernice, namenjene odraslim, tudi zdaj objavljene "Prehrana za zdravje in planet", pa so zgolj priporočila. To pomeni, da gre za nasvete prebivalstvu, ni pa nihče dolžan po smernicah pripravljati jedi – niti nobena menza v javnih zavodih.

"SSP2025 zagotavljajo veliko prehranskih možnosti, ki jih je mogoče prilagoditi individualnim potrebam in izbiram posameznika. S prilagajanjem skupin živil individualnim potrebam lahko spodbujamo trajnostne in zdrave prehranjevalne navade med odraslo populacijo," je navedeno v novih smernicah.

Tudi NIJZ opozarja, da preveč mesa škodi zdravju

NIJZ smo prosili za zadnje veljavne smernice za prehrano odraslih. Usmerili so nas na kratek dokument, naslovljen 12 korakov do zdravega prehranjevanja.

V njem svetujejo: "Izbirajte pestro hrano, ki naj vsebuje več živil rastlinskega kot živalskega izvora". Priporočajo še, da mastno meso ter slane in mastne mesne izdelke nadomestite s stročnicami, ribami, perutnino ali pustim mesom. "Vsaj dvakrat na teden uživajte ribe in ena do dvakrat na teden uvedite brezmesni dan," še pravi dokument.

Da je "prepogosto uživanje mesa in zlasti mesnih izdelkov v večjih količinah lahko za zdravje škodljivo," NIJZ izpostavlja tudi v nacionalnih priporočilih, objavljenih na njihovi spletni strani, ki so bila napisana leta 2015, posodobljena pa leta 2022.

Kot pravijo, naj bi rdeče meso uživali največ dvakrat do trikrat na teden, belo meso (perutnino) do trikrat na teden, ribe pa vsaj enkrat do dvakrat na teden.

NIJZ navaja tudi pregled epidemioloških študij, ki nakazujejo možnost povezanosti nekaterih oblik raka, predvsem raka debelega črevesa, z uživanjem rdečega mesa.

Poleg tega izpostavljajo tudi opozorila Svetovne zdravstven organizacije (WHO), da je meso, če ga uživamo nad priporočili, dejavnik tveganja za razvoj debelosti, sladkorne bolezni tipa 2, srčno-žilnih bolezni, zobnih bolezni in osteoporoze.

S strani NIJZ priporočene kombinacije živil v obrokih dajejo prednost sadju in zelenjavi, polnovrednim žitom in žitnim izdelkom, mleku in mlečnim izdelkom z manj maščobami, ribam, pustim vrstam mesa ter stročnicam ter kakovostnim maščobam rastlinskega izvora.

NIJZ: več kot 300 gramov na teden je preveč

Kot izpostavljajo na NIJZ, se verjetnost za razvoj raka povečuje z zaužito količino.

"Uživanje več kot 300 gramov rdečega mesa oziroma mesnih izdelkov na teden že lahko predstavlja tveganje, medtem ko količine nad 500 gramov na teden predstavljajo resno tveganje za zdravje," opozarjajo na NIJZ in navajajo ugotovitve mednarodne agencije za raziskavo raka (IARC), da vsakih 50 gramov dnevno zaužitih mesnih izdelkov poveča tveganje za razvoj raka za 18 odstotkov.

"Za dosego priporočil zdrave prehrane bi moral povprečni prebivalec Slovenije v prehrani zmanjšati delež mesnih izdelkov, pojesti manj mesa, sorazmerno pa zvišati delež rib," še svetujejo prehranski strokovnjaki NIJZ.

Nove smernice so glede mesa podobne NIJZ-jevim. Priporočajo, naj skupna količina zaužitega mesa ne presega 300 gramov na teden, pri čemer je priporočljivo izbirati belo meso in omejiti uživanje rdečega in predelanega mesa.

V okviru zdrave prehrane se priporoča uživanje 200 (0–450) gramov rib in morskih sadežev na teden. Priporočajo mastne ribe, kot so sardele in losos.

Nove smernice po besedah glavnih avtorjev "ne prepovedujejo mesa in ne zahtevajo veganstva". Kot so poudarili, gre za smernice zdrave in trajnostne prehrane, ki priporočajo več živil rastlinskega izvora ter zmernost pri živilih živalskega izvora, sladkorja, soli, alkohola in visoko predelanih živil.

"Takšna priporočila sledijo sodobnim znanstvenim spoznanjem o vplivu prehrane na zdravje," so še povedali in izpostavili, da upoštevanje zdravja in trajnosti v prehranskih smernicah ni posebnost Slovenije, temveč del sodobnih mednarodnih strokovnih usmeritev, saj da tako WHO kot Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) že več let priporočata, da države prehranske smernice oblikujejo tako, da upoštevajo tako zdravstveni kot tudi okoljski vidik prehrane.

Glavni avtorji novih smernic so tudi primerjali to, kaj prebivalci Slovenije jedo, s tem, kar je priporočljivo. Uporabili so rezultate raziskave SI.Menu 2017/18, ki jo je pripravil NIJZ, ter priporočila diete EAT–Lancet. Gre za prehranski model, leta 2019 objavljen v medicinski reviji The Lancet, ki hkrati zmanjšuje tveganje za srčno-žilne in druge nenalezljive bolezni, na katere vpliva nezdrava prehrana, ter zmanjšuje vplive prehrane na okolje.

Glede na primerjavo prebivalci Slovenije zaužijemo občutno preveč mesa in soli ter premalo stročnic. Slovenski moški v povprečju zaužijejo šestkrat, ženske pa štirikrat več mesa od priporočil EAT-Lancet. Več podatkov je v spodnjem grafu.