Odhajajoča vlada objavila prehranske smernice in znova dvignila prah

Smernice so namenjene podpori prebivalcem Slovenije pri oblikovanju uravnoteženih, zdravih in dolgoročno vzdržnih prehranskih navad. Hkrati predstavljajo strokovno podlago za delo zdravstvenih delavcev, vzgojno-izobraževalnih ustanov, javnih zavodov, ponudnikov prehrane in vseh drugih, ki sodelujejo pri oblikovanju prehranskega okolja v Sloveniji.

Kot je ob objavi dokumenta na vladnih spletnih straneh zapisala odhajajoča vlada, nacionalne prehranske smernice temeljijo na najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazih ter sodobnih spoznanjih o povezavi med prehrano, zdravjem in trajnostnim razvojem. "Pri njihovi pripravi so avtorji upoštevali mednarodne znanstvene izsledke, vključno z evropskimi, avstrijskimi, nemškimi, danskimi in nordijskimi priporočili, ter jih prilagodili slovenskemu prostoru, prehranskim navadam prebivalcev in dostopnosti živil," so navedli.

Dokument močno razburil politiko in strokovno javnost

Še pred javno objavo smernic je dokument močno razburil politiko in tudi strokovno javnost. Poslanci NSi so vladi očitali, da so smernice pripravljene brez ustreznih strokovnih podlag ter da odvračajo od uživanja živil živalskega izvora in škodujejo javnemu zdravju. Da priprava prehranskih smernic ne sme temeljiti na konceptu, retoriki in ideologiji, so opozorili tudi strokovnjaki s področja zdravja in prehrane. Kritični so bili tudi, da celotno uradno besedilo predloga smernic javnosti ni bilo dostopno.

Avtorji novih smernic so denimo v članku, objavljenem v znanstveni reviji MDPI Foods, ugotavljali, da moški v Sloveniji v povprečju zaužijejo šestkrat, ženske pa štirikrat več mesa od priporočil, zato so predlagali nove, okolju in zdravju prijaznejše jedilnike. Na NIJZ pa so že takrat dejali, da članek "vzbuja pomisleke pri več strokovnih avtoritetah s področja hrane in prehrane v Sloveniji".

Zdaj ga je vlada, ki opravlja tekoče posle, vendarle objavila. Pod dokument, dolg 285 strani, so podpisana ministrstva za kmetijstvo, za okolje in za zdravje. Sestavljen je iz dveh delov - slovenskih smernicah za prehrano 2025 in analize okoljskih vplivov slovenskega prehranskega sistema.

Vodji avtorske skupine priprave smernic Nataša Fidler Mis in Zlatko Fras sta navedla, da je priprava dokumenta potekala na pobudo strateškega sveta za prehrano, ki ga je leta 2022 ustanovil premier Robert Golob.

"Proces priprave smernic je vključeval interdisciplinarno sodelovanje strokovnjakov različnih področij, nacionalne in mednarodne recenzije, strokovna usklajevanja ter medresorsko sodelovanje. Pri pripravi so sodelovali strokovnjaki s področij prehrane in dietetike, medicine, javnega zdravja, farmacije, toksikologije, epidemiologije, okoljskih znanosti, kmetijstva, biostatistike in medicinske informatike," sta povedala. Kot pomembno novost smernic sta navedla vključenost okoljskih in trajnostnih vidikov prehrane.

Dodala sta, da je osrednja strokovna skupina avtorjev osnutek znanstvenega dela smernic zaključila maja 2024, nato je sledil obsežen strokovni pregled dokumenta. Vabilo k recenziji so poslali 50 slovenskim strokovnjakom ter osmim mednarodnim recenzentom. V recenzijskem postopku je sodelovalo 29 slovenskih strokovnjakov in šest mednarodnih recenzentov, katerih strokovne predloge smo vključili v smernice.

V okviru priprave smernic so organizirali dve mednarodni strokovni srečanji in eno nacionalno strokovno srečanje, pri katerem so sodelovali ministrstvo za zdravje, Nacionalni inštitut za javno zdravje, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter regionalni urad Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, sta dodala.

Hude kritike glede načina priprave in objave prehranskih smernic

Predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), Inštituta za nutricionistiko in ljubljanske biotehniške fakultete pa na drugi strani izražajo zaskrbljenost zaradi načina priprave in objave smernic.

Kot so v skupni izjavi pojasnili v omenjenih ustanovah, je bilo več njihovih strokovnjakov povabljenih k podaji strokovnih pripomb na delovni osnutek prehranskih smernic, a na koncu njihove pripombe večinoma niso bile upoštevane. "Kljub temu so brez soglasja navedena imena teh strokovnjakov ter institucionalne povezave, s čimer se v javnosti ustvarja vtis, da so sodelovali pri pripravi ali potrditvi končne različice smernic oziroma da podpirajo njihovo vsebino. Takšno predstavljanje ne odraža dejanskega stanja," so opozorili.

"Navedba mojega sodelovanja je neprimerna, saj dokumenta nisem nikoli potrdil"

Dodatno zaskrbljenost po njihovih pojasnilih povzroča tudi dejstvo, da v procesu nastajanja dokumenta ni bil izveden strokovni dialog glede prejetih pripomb, prav tako ni bila organizirana širša strokovna in javna razprava. Dokumenta tudi ni potrdil noben strokovni oz. državni organ, pooblaščen za sprejem nacionalnih smernic. "Objavljeni dokument torej ni rezultat strokovnega konsenza, ki bi ga bilo pričakovati pri nacionalnih prehranskih smernicah, ki pomembno vplivajo na javno zdravje," so bili jasni.

Strokovni direktor NIJZ Ivan Eržen poudarja, da aktualni javno objavljeni dokument predstavlja neusklajene in nepotrjene smernice. "Navedba mojega sodelovanja pa je neprimerna, saj dokumenta nisem nikoli potrdil. Nasprotno, izdajatelj dokumenta ni upošteval pripomb, ki mu jih je NIJZ posredoval še tik pred objavo dokumenta," je dodal.

Po pojasnilih Eržena so opozorili na metodološke in vsebinske pomanjkljivosti dokumenta, med drugim na odsotnost prehranskega modeliranja, ki je temeljna zahteva za pripravo nacionalnih prehranskih smernic. "Hkrati je zelo problematična tudi vsebina dokumenta, med drugim tudi priporočila o prehranskih dopolnilih, ki presegajo javnozdravstveni pristop in niso podprta z ustreznim vrednotenjem tveganj prekomernega vnosa ter jasnimi indikacijami," je bil jasen.

Da pred javno objavo ni imel vpogleda v končno različico smernic, ki je nikoli ni potrdil, zaradi česar je uporaba njegovega imena zavajajoča, je opozoril Igor Pravst iz Inštituta za nutricionistiko. Dodal je, da je od izdajatelja smernic že zahteval umik njegovih podatkov.

Kot je pojasnil, je bil sam leta 2024 v okviru širše strokovne skupine povabljen zgolj k recenziji delovnega osnutka smernic v angleškem jeziku ter pri tem podal tudi številne kritične strokovne pripombe. Ker ni zaznal resnega interesa za širše strokovno usklajevanje vsebine, pa je maja 2024 iz delovne skupine izstopil. "Od takrat dostopa do dokumenta nisem več imel. Kolikor sem seznanjen, dokumenta tudi ni uradno potrdil noben strokovni organ, zato ni jasno, kdo je objavo neveljavnih smernic sploh odobril," je opozoril Pravst.

Opozarja, da Slovenija nedvomno potrebuje sodobne prehranske smernice, vendar morajo te nastajati transparentno, vključujoče in na podlagi širokega strokovnega konsenza.

"Takšno ravnanje razumem kot poseg v moj strokovni ugled"

Na prvo verzijo smernic je strokovno recenzijo podala tudi Mojca Korošec iz ljubljanske biotehniške fakultete, a nato, kot je poudarila, nanjo ni prejela nobenega odziva ali strokovne razprave. Prav tako ni imela vpogleda v poznejše in končno verzijo objavljenega dokumenta. Ob tem ugotavlja, da njene strokovne pripombe v javno objavljenem dokumentu niso bile upoštevane.

"Absolutno nasprotujem načinu, s katerim se moje ime in ime institucije uporablja za ustvarjanje vtisa, da podpiram vsebino dokumenta in način njegove priprave. Takšno ravnanje razumem kot poseg v moj strokovni ugled in zavajajočo uporabo osebnih podatkov," je bila kritična.

Predstavniki NIJZ, inštituta za nutricionistiko in ljubljanske biotehniške fakultete od pristojnih institucij pričakujejo ustrezna pojasnila glede postopka priprave in objave dokumenta ter "takojšnjo odpravo nepravilnosti, povezanih z nepooblaščeno uporabo imen in institucionalnih povezav posameznih strokovnjakov".