Koalicija v nov poskus uresničitve volje ljudstva, NSi bi primaknila glasove

Potem ko je v državnem zboru konec marca propadel zadnji poskus sprememb volilne zakonodaje, bo koalicija do konca mandata še enkrat poskusila uresničiti referendumsko voljo ljudstva o uvedbi preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah.

Čeprav se je na posvetovalnem referendumu junija lani za preferenčni glas izreklo več kot 70 odstotkov volilcev, v parlamentu doslej ni bilo potrebne dvotretjinske večine za njegovo uveljavitev. Podporo je nazadnje odrekla NSi, ki je v prejšnjem mandatu sicer dvakrat glasovala za preferenčni glas in ukinitev volilnih okrajev.

V koaliciji so letos spomladi poskušali NSi omehčati tako, da so pri spremembah sledili njenemu predlogu, po katerem bi hkrati z ukinitvijo volilnih okrajev povečali število volilnih enot z osem na 18. To bi zahtevalo spremembo ustave, saj bi število poslancev z 90 naraslo na 92. A so poslanci Nove Slovenije na koncu glasovali proti spremembam, ki so jih še nedolgo nazaj sami pripravili.

Tonin: Če želijo to narediti, naj spremenijo zakon in glasovi NSi bodo zagotovljeni

Ko se je že zdelo, da zadostne politične volje za uvedbo preferenčnega glasu v tem mandatu ne bo, pa je prvak NSi Matej Tonin, ki se septembra poslavlja s čela stranke, v četrtkovi oddaji Tarča na Televiziji Slovenija presenetil z besedami, da je Nova Slovenija takšen predlog pripravljena podpreti. "Če ima koalicija željo uvesti preferenčni glas, naj spremenijo ta zakon in bodo glasovi Nove Slovenije zagotovljeni," je povedal Tonin.

Kot je pojasnil, v NSi zadnjega predloga sprememb volilne zakonodaje niso podprli, ker so vedeli, da vsi koalicijski poslanci zanj ne bodo glasovali. "Ker pa poskušajo za to okriviti nas, pa še enkrat javno povem, da ima koalicija, če želi uresničiti voljo ljudi in ukiniti volilne okraje, tukaj zagotovljene glasove NSi," je dodal Tonin.

Na NSi smo se obrnili z vprašanjem, zakaj so si premislili in pod kakšnimi pogoji bi bili pripravljeni prispevati glasove za spremembo volilne zakonodaje, ki bi pomenila uvedbo preferenčnega glasu. Njihova pojasnila bomo objavili, ko jih bomo prejeli.

Kociper: Še vedno upamo, da bo NSi spoštovala voljo ljudstva

V koaliciji so do Toninovih izjav zaenkrat zadržani. "Še vedno upamo, da bo NSi spoštovala voljo ljudstva, izraženo na referendumu o preferenčnem glasu, sploh ker so v preteklosti že glasovali za njegovo uvedbo," je za N1 dejala državna sekretarka Maša Kociper, ki je v premierjevem kabinetu zadolžena za spremembe volilne zakonodaje.

Kociper je ob tem potrdila, da bo koalicija nadaljevala prizadevanja za uveljavitev preferenčnega glasu z zakonom, ki bi ukinil volilne okraje in ohranil volilne enote. Kdaj bo zakon vložen, pa je stvar dogovora v parlamentu, je še poudarila državna sekretarka. Da niso obupali nad tem, da izpolnijo voljo ljudi z referenduma, je za N1 povedala tudi vodja poslancev Svobode Nataša Avšič Bogovič.

"To je naša referendumska zaveza. V Svobodi bomo naredili vse, da to izpeljemo še v tem mandatu. Je pa res, da enotnost koalicije ne bo dovolj in da potrebujemo širšo podporo," je dejala Avšič Bogovič in dodala, da koalicijska usklajevanja na to temo še niso zaključena.

SD: Vztrajali bomo pri enakopravni zastopanosti spolov

Zadržke do uvedbe preferenčnega glasu in ukinitve volilnih okrajev so v preteklosti imeli tudi nekateri poslanci SD, vendar pa v drugi največji koalicijski stranki pojasnjujejo, da spoštujejo voljo ljudi z referenduma in da se strinjajo, da obstoječi volilni sistem potrebuje prenovo, ki bo volilcem omogočila večji vpliv na izbiro poslancev.

Ob tem pa Socialni demokrati napovedujejo, da bodo ob morebitnih spremembah vztrajali pri zagotavljanju enakopravne zastopanosti spolov: "Ključno se nam zdi uveljaviti načelo zadrge pri vrstnem redu kandidatk in kandidatov na celotni listi ter izmenjujoča se vodilna mesta moških in žensk na vseh listah v volilnih enotah."

Če bo predlagana rešitev skladna z navedenimi izhodišči, je poslanska skupina SD takšen zakon pripravljena podpreti, so za N1 navedli v drugi največji vladni stranki. Ob tem so dodali, da bodo pri usklajevanju zakona v vsakem primeru aktivno sodelovali, da bo končna rešitev krepila demokratičnost in legitimnost volitev.

Kot smo izvedeli neuradno, nov predlog sprememb volilne zakonodaje pripravlja ministrstvo za javno upravo. Zakon naj bi bil podoben tistemu, ki so ga poslanci v prejšnjem mandatu dvakrat zavrnili, zaenkrat pa še ni dokončno odločeno, ali bi ob ukinitvi volilnih okrajev obdržali sedanjih osem volilnih enot ali bi jih povečali na enajst. Sprememba ustave v tem primeru ne bi bila potrebna, saj bi ohranili obstoječe število poslancev.

Tašner Vatovec: To ne bi smel biti dejavnik za razmislek o podpori

V vsakem primeru pa poslancev na naslednjih parlamentarnih volitvah, ki bodo predvidoma marca prihodnje leto, še ne bi mogli voliti po novem zakonu. Ker se v skladu s priporočili Beneške komisije volilna zakonodaja leto dni pred volitvami ne spreminja, bi nov zakon lahko veljal šele za parlamentarne volitve leta 2030.

Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec ni želel ugibati, ali bi s tem, da preferenčni glas na naslednjih volitvah še ne bi prišel v poštev, lahko prepričali tiste poslance, ki doslej niso bili naklonjeni njegovi uvedbi. "Iskreno verjamem, da je to dobra rešitev. To, kdaj se bo začel uporabljati ta zakon, ne sme biti dejavnik za razmislek o podpori ali nepodpori," je za N1 dejal Tašner Vatovec.

Zakon bi bil po njegovih besedah v državni zbor lahko vložen do počitnic. "V Levici bomo zagotovili naše glasove, da se bo spoštovala voljo ljudstva, ki je bila na referendumu nedvoumno izražena. Je pa res, da bo rezultat tukaj odvisen od pogleda vsakega poslanca na svoj okraj in izvoljivost," je dejal Tašner Vatovec in dodal, da računa, da bo Tonin držal svojo besedo.

Že zdaj pa je jasno, da koalicija pri uvedbi preferenčnega glasu in ukinitvi volilnih okrajev ne more računati na glasove poslancev SDS. Prvak največje opozicijske stranke Janez Janša, ki je podpornik večinskega volilnega sistema, je ukinitev volilnih okrajev že večkrat označil za "atentat na podeželje".