Poslanci koalicijskih strank so v parlamentarno proceduro vložili predlog deklaracije o trenutnih razmerah v Palestini in Izraelu, kjer se od 7. oktobra odvijajo srditi spopadi. S sprejetjem deklaracije naj bi državni zbor poslal odločno sporočilo, da tako od izraelske kot od palestinske strani pričakuje vzpostavitev pogojev za nadaljevanje mirovnih pogajanj in da neomajno podpira rešitev dveh držav. Prav tako naj bi se državni zbor pridružil "globoki zaskrbljenosti mednarodne skupnosti zaradi slabšanja humanitarnih razmer na območju Gaze" ter poudaril, da "zaprtje prehodov, ustavitev humanitarne pomoči ter onemogočanje dostopa do vode, hrane, zdravil, elektrike in osnovnih življenjskih potrebščin za prebivalce v Gazi še dodatno slabša razmere in povzroča hudo humanitarno katastrofo".
Poslanci največje parlamentarne stranke Gibanje Svoboda so tako rekoč čez noč pripravili predlog deklaracije o trenutnih razmerah na Bližnjem vzhodu in ga včeraj popoldne vložili v parlamentarni postopek. Pod predlog so se podpisali tudi poslanci manjših dveh koalicijskih strank – manjka zgolj podpis poslanca Levice Mihe Kordiša. Levica naj bi po informacijah N1 v dokument vnesla pomembna dopolnila: obsodbe napadov Izraela na civilno prebivalstvo naj bi bolj izpostavila, dogajanje v Gazi pa opredelila kot kolektivno kaznovanje.
S sprejetjem deklaracije bi državni zbor, kot je zapisano, najostreje obsodil napad, ki ga je radikalna oborožena skupina Hamas v začetku oktobra sprožila proti Izraelu, pa tudi vsak napad tako Hamasa kot Izraela na civilne tarče. Deklaracija tudi poziva k solidarnosti s prebivalstvom, ki ga ogroža nasilje, in z žrtvami na obeh straneh.
Kaj je vsebina deklaracije?
Čeprav predlagatelji priznavajo, da ima Izrael v skladu z ustanovno listino Organizacije združenih narodov (OZN) pravico do samoobrambe in zaščite svojih državljanov, ga hkrati pozivajo, da se odziva v skladu z mednarodnim in humanitarnim pravom.
V deklaraciji, ki naj bi jo državni zbor predvidoma potrdil v novembru ali decembru, so poudarili pomen razlikovanja med palestinskim ljudstvom in njegovimi legitimnimi težnjami po lastni državi na eni strani ter med oboroženo skupino Hamas in njenimi terorističnimi dejanji na drugi strani. Prav tako vse vpletene strani pozivajo k takojšnji prekinitvi sovražnosti in spopadov, k nenapadanju civilnih objektov, predvsem bolnišnic, šol in verskih objektov. V predlogu je izpostavljen tudi poziv k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh talcev.
Državna sekretarka Sanja Štiglic je 24. oktobra 2023 nastopila na odprti razpravi Varnostnega sveta ZN o Bližnjem vzhodu, ki jo je brazilsko predsedstvo sklicalo na ministrski ravni. Odprta razprava je bila namenjena razmeram na Bližnjem vzhodu, vključno s palestinskim vprašanjem. Štiglic je uvodoma izrazila zaskrbljenost nad aktualnim dogajanjem na Bližnjem vzhodu in obsodila teroristični napad Hamasa nad Izraelom. “Slovenija podpira pravico Izraela do samoobrambe, ki pa mora biti skladna z mednarodnim pravom in slediti načelu proporcionalnosti,” je na razpravi poudarila državna sekretarka Štiglic.
Ena od točk predloga deklaracije določa, naj državni zbor od vseh ostalih akterjev mednarodne skupnosti, še posebej velesil, Združenih narodov in Evropske unije, pričakuje bolj ambiciozen, odgovoren in usklajen pristop, ki bo analiziral vse vzroke za tragično vojno in bo v podporo bližnjevzhodnemu mirovnemu procesu. Ta mora po prepričanju predlagateljev deklaracije pripeljati do mirnega in trajnega sožitja obeh narodov in rešitve dveh držav, Palestine in Izraela.
“Z deklaracijo se državni zbor pridružuje izrazu globoke zaskrbljenosti zaradi zaostrovanja humanitarnih razmer v Gazi in poudarja, da nedopustno zaprtje prehodov, ustavitev humanitarne pomoči ter prekinitev dostopa do vode, hrane, zdravil, elektrike in osnovnih življenjskih potrebščin za prebivalce v Gazi predstavlja kolektivno kaznovanje ter še dodatno slabša razmere in povzroča še hujšo humanitarno katastrofo,” lahko še preberemo v predlogu deklaracije.
Da se v Gazi dogaja kolektivno kaznovanje, je v dneh po začetku vnovične eskalacije nasilja med drugim opozorila skupina neodvisnih strokovnjakov Združenih narodov, ki so obsodili tudi Hamasov napad na Izrael, katerega tarča so bili civilisti. Kot so ocenili, kolektivno kaznovanje predstavljajo “nediskriminatorni napadi izraelske vojske na izčrpan palestinski narod”, ki je v Gazi preživel že “16 let nezakonite blokade” in “pet večjih brutalnih vojn”, je navedla tiskovna agencija Reuters.
Da je kolektivno kaznovanje prebivalstva v obliki stradanja civilistov ipd. prepovedano po mednarodnem pravu, je v nedavnem pogovoru za STA poudaril tudi strokovnjak za mednarodno pravo, dr. Matjaž Nahtigal s Fakultete za družbene vede v Ljubljani.
Golob na zasedanje Evropskega sveta
Predlog deklaracije o trenutnih razmerah v Palestini in Izraelu so koalicijski poslanci v parlamentarni postopek vložili dan pred rednim zasedanjem Evropskega sveta v Bruslju, ki se ga bo udeležil tudi predsednik slovenske vlade Robert Golob.
Voditelji bodo obravnavali več perečih zadev, med njimi aktualne razmere na Bližnjem vzhodu. Nekateri viri N1 ocenjujejo, da je Gibanje Svoboda s pisanjem deklaracije močno pohitelo prav zato, da bo premier Golob na današnjem zasedanju na konkretnem primeru predstavil zavzemanje Slovenije za rešitev bližnjevzhodne krize.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje