Od ustanovitve države Izrael je večkrat prišlo do oboroženih spopadov z njenimi sosedami in s Palestinci. Sledi kronologija dogajanja.
29. november 1947: Generalna skupščina ZN zahteva razdelitev britanskega mandatnega ozemlja Palestine na judovsko in arabsko državo. Judje se s tem strinjajo, Arabci v Palestini in arabske države pa načrt zavrnejo.
14. maj 1948: David Ben Gurion prebere izraelsko deklaracijo o neodvisnosti. Naslednji dan arabske sosede Egipt, Jordanija, Libanon, Irak in Sirija napovejo vojno Izraelu. Novi državi v boju uspe razširiti svoje ozemlje in osvojiti zahodni del Jeruzalema. Približno 700.000 Palestincev pobegne.
Oktober 1956: V sueški krizi se izraelske enote skupaj s Francijo in Veliko Britanijo borijo za nadzor nad Sueškim prekopom, ki ga je Egipt pred tem nacionaliziral.
Junij 1967: V šestdnevni vojni Izrael osvoji območje Gaze, Sinajski polotok, Zahodni breg, vzhodni Jeruzalem in Golansko višavje.
Oktober 1973: Zavezništvo arabskih držav pod vodstvom Egipta in Sirije napade Izrael na največji judovski praznik jom kipur. Izrael napad odbije, pri tem utrpi velike izgube.
Marec 1979: Izraelski premier Menahem Begin in egiptovski predsednik Anvar al Sadat ob posredovanju ZDA skleneta mirovno pogodbo.
Junij 1982: Izrael napade položaje Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) v Libanonu.
September 1982: Krščanske libanonske milice s pomočjo izraelske vojske izvedejo krvav pokol v palestinskih begunskih taboriščih Sabra in Šatila. V dveh dneh je pobitih skoraj 3.000 Palestincev in libanonskih šiitov.
December 1987: Izbruh prve palestinske vstaje, t. i. intifade.
September 1993: Izraelski premier Jicak Rabin in vodja PLO Jaser Arafat podpišeta mirovni sporazum iz Osla.
November 1995: Po mirovnem shodu v Tel Avivu Rabina ustreli judovski fanatik.
September 2000: Po obisku takratnega izraelskega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču v Jeruzalemu izbruhne druga intifada.
2002: Izrael začne graditi 750 kilometrov dolg zid na meji z Zahodnim bregom.
Avgust 2005: Izrael ob odporu naseljencev izprazni vse naselbine na območju Gaze in umakne svojo vojsko s palestinskega ozemlja ob Sredozemskem morju.
Julij 2006: Izrael in libanonska milica Hezbolah začneta mesec dni trajajočo vojno.
Junij 2007: Skrajno islamistično gibanje Hamas v krvavem boju za oblast med Palestinci izžene Fatah Mahmuda Abasa z območja Gaze.
Od konca leta 2008 do avgusta 2014: Izraelska vojska in Hamas se spopadeta v treh spopadih na območju Gaze. Tik pred vojno leta 2014 propade zadnji poskus Izraela in palestinskega vodstva na čelu z Abasom, da bi se za pogajalsko mizo dogovorila o miru.
December 2017: Ameriški predsednik Donald Trump napove selitev veleposlaništva ZDA iz Tel Aviva v Jeruzalem. Odločitev naleti na ostre mednarodne kritike.
Pomlad 2018: Na meji med Izraelom in Gazo se začnejo demonstracije Palestincev za pravico do vrnitve na območje današnjega Izraela. Izraelska vojska ustreli več kot 100 Palestincev. ZDA odprejo veleposlaništvo v Jeruzalemu.
Januar 2020: Trump in izraelski premier vlade Benjamin Netanjahu predstavita bližnjevzhodni mirovni načrt. Palestinci menijo, da predstavlja kršitev mednarodnega prava, in ga zavrnejo.
Maj 2021: Konflikt se zaostri po spopadih med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami, med drugim na Tempeljskem griču v Jeruzalemu in v arabskem vzhodnem delu mesta. V enajstdnevnih spopadih po palestinskih podatkih umre 255 ljudi, po izraelskih pa 14. Pri prekinitvi ognja posreduje Egipt.
Pomlad 2022: V več napadih na Izraelce umre 18 ljudi. Izraelska vojska nato izvede več napadov na Zahodnem bregu. Po podatkih ministrstva za zdravje v Ramali je bilo leta 2022 v povezavi z vojaškimi operacijami, v spopadih ali lastnih napadih ubitih več kot 170 Palestincev.
Avgust 2022: Izraelska vojska začne obsežno vojaško operacijo proti militantni palestinski skupini Islamski džihad. Umre več deset ljudi. Palestinci nato z raketami obstreljujejo izraelska mesta. Po treh dneh spopadov začne veljati premirje.
Julij 2023: V eni največjih vojaških operacij na Zahodnem bregu v zadnjih 20 letih več kot tisoč izraelskih vojakov vstopi v mesto Dženin. Na izraelski strani je ubit en vojak, na nasprotni strani pa je ubitih najmanj 12 Palestincev in več kot sto ranjenih. Vojska operacijo opravičuje z besedami, da gre za uničevanje teroristične infrastrukture.
Oktober 2023: Gibanje Hamas sproži silovit raketni napad na izraelske naselbine, hkrati veliko število oboroženih Palestincev po kopnem, morju in zraku napreduje v Izrael. Izraelska vojska na napad odgovori. Že prvi dan spopada je ubitih več kot 400 ljudi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje