Z najobsežnejšim požarom v zgodovini samostojne Slovenije se je po podatkih Gasilske zveze Slovenije borilo 14.914 prostovoljnih gasilcev, med intervencijo pa je nastalo za dobrih 2.723.414 evrov stroškov. Vsaj del njih bo prostovoljnim gasilskim društvom povrnila vlada, ni pa še znano, kolikšen – po besedah državnega sekretarja na obrambnem ministrstvu Rudija Medveda bo znesek močno presegel milijon evrov. Ob tem bo gasilska zveza med prostovoljna društva razdelila še približno 900 tisoč evrov donacij, enak znesek kot vlada pa jim je obljubil tudi podjetnik Ivo Boscarol.
Odbor državnega zbora za obrambo je brez glasu proti podprl novelo zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Spremembe zakona urejajo povračilo stroškov v primerih, ko društva in druge nevladne organizacije, ki opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči, sodelujejo na intervencijah, za katere je aktiviran državni načrt zaščite in reševanja. Vlada je predlagala sprejetje zakona po nujnem postopku z namenom, da bi stroške sodelujočim organizacijam lahko povrnila čim prej. Sprejete spremembe bodo namreč veljale tudi za nazaj in tako tudi za obdobje najobsežnejšega požara v zgodovini samostojne Slovenije na Goriškem Krasu, pod vtisom katerega so spremembe zakona tudi nastale.
Pogoj za denarno nadomestilo bo poročilo o intervenciji, ki bo za požar na Krasu po napovedi poveljnika Civilne zaščite Srečka Šestana pripravljeno do 15. septembra. Do takrat tako ne bo znano, kolikšen delež proračuna bo namenjen povračilu stroškov. Je pa državni sekretar na obrambnem ministrstvu Rudi Medved pred sejo pristojnega odbora ocenil, da bodo finančni izdatki krepko presegli milijon evrov.
Kar je znano, je, da bo proračunski denar, ki ga bodo prejela prostovoljna gasilska društva, ki so sodelovala na intervenciji na Krasu, potoval preko Gasilske zveze Slovenije. Tudi poveljnik zveze Franci Petek je za N1 potrdil, da točnih podatkov o tem, koliko denarja bodo med društva razdelili, še nimajo. Do sedaj so namreč zbirali osnovne podatke o številu gasilcev, ki so na intervenciji sodelovali, urah, ki so jih opravili, in stroških, ki so pri tem nastali.
Po podatkih zveze je na intervenciji na Krasu med 17. julijem in 1. avgustom sodelovalo 14.914 prostovoljnih gasilcev iz 1.103 gasilskih enot. Od tega je bilo 622 gasilcev na intervenciji prisotnih do osem ur, 14.292 pa več kot osem ur. Stroški intervencije, ki vključujejo poškodovano opremo, nadomestila za odsotnost z dela, stroške goriva in čiščenja zaščitne opreme, znašajo dobrih 2.723.414 evrov.
Kot smo poročali, je vlada napovedala, da bodo prostovoljna gasilska društva dobila 63 evrov na dan za vsakega gasilca, ki je delal do osem ur, 94,5 evra na dan pa za vsakega gasilca, ki je delal več kot osem ur.
Podatki Gasilske zveze Slovenije kažejo, da so gasilci med intervencijo skupno oddelali dobrih 278.554 ur. Pri tem so uporabljali 3.874 gasilskih vozil in porabili 266.378 litrov goriva. Med intervencijo je bilo poškodovanih 27 gasilcev. 6.814 gasilcev je bilo zaradi sodelovanja na intervenciji odsotnih s svojih delovnih mest, kar pomeni, da bo njihovim delodajalcem povrnjen strošek njihovega izostanka z dela.
Po besedah poveljnika Petka čakajo podatke še za nekaj društev, potem jih mora pregledati upravni odbor zveze, nakar jih bodo posredovali vladi. Petek je pojasnil, da bo zveza denar med društva, ki so sodelovala na intervenciji na Krasu, razdelila po enotnem ključu: izračunali bodo, koliko denarja pripada posameznemu gasilcu za določeno uro dela. “Če pride na enega gasilca deset evrov, bo društvo, ki je imelo na intervenciji dvajset gasilcev, dobilo dvesto evrov,” je ponazoril. “Po istem principu bomo izračunali tudi za ostala zbrana sredstva in jih razdelili po gasilcu. Vsa donacijska sredstva, ki jih bomo dobili, bomo tako združili skupaj in jih z enim nakazilom nakazali društvom, ki so imela gasilce na Krasu,” je opisal.
Društva bodo tako dobila vsoto, ki bo sorazmerna s številom gasilcev, ki so sodelovali na intervenciji, denar pa bo načeloma porabljen za nakup oziroma popravilo gasilske opreme. “Ko bo denar razdeljen, bomo od društev zahtevali, da nam posredujejo potrdilo oziroma račune, da so zares kupili opremo,” je dodal. Po njegovih besedah bo postopek tako, kar se da, poenostavljen.
“Če bi na zvezi kupovali opremo, bi jo bilo težko na pravičen način razdeliti, saj so cene zelo različne. Tako pa bo vsako društvo verjetno še kaj dodalo in bodo dejansko lahko kupili opremo, ki si jo želijo in potrebujejo.” Petek je ob tem zagotovil, da vsako prostovoljno gasilsko društvo tako ali drugače potrebuje vsaj nekaj nove opreme. “Tudi, če je društvo dobro opremljeno, se ta oprema pri delu iztroši oziroma ji poteče življenjska doba. Bojazni, da katero društvo opreme ne bi potrebovalo, ni,” pravi.
Ob proračunskem denarju še približno 900 tisoč evrov donacij
Prostovoljna gasilska društva pa za nakup in obnovo opreme ne bodo prejela le proračunskega denarja. Spomnimo, da sta podjetnika Ivo in Taja Boscarol konec julija napovedala, da bosta gasilcem donirala enak znesek, kot ga bo zanje namenila vlada. Prav tako je gasilska zveza izvedla več akcij zbiranja denarja, v katerih so skupno zbrali približno 900 tisoč evrov. V znesek so vključene tako donacije, ki so jih posamezniki donirali po mobilnih sporočilih, v obrazcu na spletni strani gasilske zveze, po telefonskih klicih in z neposrednimi nakazali na transakcijski račun zveze, kot tudi prispevki podjetij in denar, ki so ga nedavno zbrali v dobrodelni oddaji na RTV Slovenija.
Dodatnih donacij posameznikov, ki bi bile primerljive z vsoto, ki jo je napovedal Boscarol, na zvezi niso prejeli, nam je potrdil svetovalec za operativo Dušan Vižintin.
Kdaj bodo prostovoljna gasilska društva denar dobila, je sedaj odvisno od vlade, je poudaril Petek. “Upam, da bo vlada sredstva dovolj hitro nakazala in prepričan sem, da bo potem tudi Boscarol nakazal v taki višini. Takoj, ko sredstva dobimo, pa bodo šla na društva – tukaj ni nobenega strahu,” je dejal. Ponazoril je, da na zvezi društvom v tem trenutku nakazujejo denar za sodelovanje v sicer veliko manjši, a podobni intervenciji konec marca. Takrat so se gasilci spopadali s požarom v Preddvodu na Gorenjskem in je bil prav tako aktiviran državni načrt, je opisal. Gasilska društva so ob aktiviranju državnega načrta namreč že sedaj imela povrnjene stroške za uničeno opremo.
Posamezni gasilci verjetno ne bodo nagrajeni
Kot omenjeno, bodo vsa zbrana sredstva – tudi ta, ki jih bo zagotovila vlada – namenjena nakupu in obnovi opreme. Petek poudarja, da nagrajevanje posameznih gasilcev sicer ni neposredno prepovedano, jih pa je težko nagraditi na pošten in enak način. “Treba je vedeti, da je bilo v tistem času po Sloveniji več intervencij. Če bomo začeli nagrajevati gasilce, ki so delali na Krasu, bi morali nagrade razdeliti tudi vsem ostalim gasilcem, ki so ravno tako delali, a na drugi intervenciji. Zakaj bi bili tisti gasilci manj vredni,” se je vprašal in opisal, da lahko na tak način zelo hitro porušimo sistem prostovoljstva, na katerega smo ponosni.
Petek tako dvomi, da bo katero izmed društev prostovoljne gasilce z denarjem nagradilo neposredno, dopušča pa možnost, da se bodo nekatera odločila denar gasilcem podeliti posredno. Denimo, da jih bodo dodatno zavarovala, kar je gasilska zveza po njegovih besedah v preteklosti že predlagala.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!