Slovenski pacient, ki čaka na zdravstveno storitev, ima možnost, da izstopi iz čakalne vrste v Sloveniji in na račun ZZZS zdravstvene storitve koristi v tujini. Koliko se jih za takšno možnost odloči in kako vse skupaj poteka?
Čakalne dobe za določene zdravstvene posege že vrsto let predstavljajo enega največjih problemov slovenskega zdravstva. Skrajševanja teh se bolj ali manj neuspešno lotevajo praktično vsi ministri, ki so v zadnjih mandatih prevzeli vodenje tega resorja. Čakalne dobe se samo še daljšajo, pacienti pa so za nekatere posege prepuščeni večletnemu čakanju, kar je za rešitev določenih zdravstvenih stanj lahko tudi prepozno.
Po podatkih z začetka februarja je na zdravstveno storitev čakalo dobrih 214.000 ljudi, od tega skoraj 90.000 nedopustno dolgo.
Čeprav se zdi, da so bolniki prepuščeni nemilosti dolgih čakalnih seznamov, lahko iz čakalne vrste v Sloveniji tudi izstopijo in zdravstvene storitve na račun ZZZS koristijo v tujini. Za to obstajata dva načina. Povračilo stroškov do višine v slovenski javni zdravstveni mreži določene pogodbene cene na podlagi vloge po opravljeni zdravstveni storitvi v tujini. Ali na podlagi predhodno odobrene vloge za bolnišnično zdravljenje v tujini zaradi nedopustno dolgih čakalnih dob.
Število zahtevkov narašča, pacienti najpogosteje posežejo po zobozdravstvenih storitvah
Podatki, ki smo jih pridobili z ZZZS, kažejo, da je bilo na podlagi Direktive 2011/24/EU, ki ureja uveljavljanje pravic pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva (povračilo stroškov po opravljeni zdravstveni storitvi), v letu 2021 zavarovanim osebam za stroške opravljenih zdravstvenih storitev oz. nabavljenih medicinskih pripomočkov/zdravil v drugi državi članici EU povrnjenih skupaj 497.669 evrov. Do 17. novembra letos pa je ta znesek znašal že 621.121 evrov.
Še v letu 2019, torej pred epidemijo, je ZZZS zavarovanim osebam moral povrniti 350.798 evrov, leta 2020 467.570 evrov. Kot je torej razvidno, ti stroški iz leta v leto naraščajo.
ZZZS je v letu 2021 prejel 1.177, v letu 2022 (do 17. 11.) pa že 1.737 vlog za povračilo stroškov zdravstvenih storitev v drugi državi članici EU. V povprečju je torej v letu 2021 posamezen vložnik zahteval 423 evrov povračila stroškov za zdravstvene storitve v tujini, letos pa zahtevani znesek na posameznega vložnika v povprečju znaša 358 evrov.
Kot pojasnjujejo na ZZZS, se največ vlog za povračilo stroškov nanaša na storitve, opravljene v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem. Slovenski bolniki v tujino najpogosteje hodijo po storitve s področja zobozdravstva (predvsem endodontija in ortodontija) in nevrologije – preiskava elektromiografija (EMG – testiranje živčne prevodnosti) ter storitve s področja kardiovaskularne kirurgije (operacija na ožilju – krčne žile). Med nabavljenimi medicinskimi pripomočki pa prevladuje pripomoček za vid (očala), dodajajo na ZZZS.
Uveljavljanje zdravstvenih storitev v državah EU z vlogo po opravljenem posegu je urejeno na podlagi Direktive 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Evropskega sveta o uveljavljanju pravic pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva, tj. na podlagi napotnice, izdane v Republiki Sloveniji, ter na podlagi 44.c člena ZZVZZ.
Slovenski pacient: Pri nas bi čakal pet let, na Hrvaškem do storitve v manj kot enem mesecu
Za N1 je spregovoril tudi eden od slovenskih pacientov, ki je zaradi večletnih čakalnih dob za endodontsko zdravljenje izkoristil možnost, ki jo ponuja zakonodaja. Kot nam je povedal, bi moral v Sloveniji na prvi pregled za specialistično endodontsko zdravljenje zoba pod mikroskopom čakati pet let, ko glede na stanje zoba tega tako in tako ne bi bilo več mogoče rešiti.
Za možnost zdravljenja v tujini z naknadnim povračilom stroškov pa ni izvedel od svoje zobozdravnice, temveč mu je to, po že večmesečnem čakanju v vrsti za slovenskega endodonta, predstavila šele dežurna zobozdravnica, ki jo je po spletu okoliščin moral obiskati. Tudi sicer se bralcu zdi, da mnogi za to možnost niti ne vedo.
Kot je dejal, je med prvim klicem v zagrebško zobozdravstveno kliniko do končanega posega pretekel zgolj slab mesec dni. Stroške plačane storitve na Hrvaškem pa mu bo sedaj v nekaj tednih moral povrniti ZZZS. Kot nam je še povedal, je med nekajurnim obiskom zagrebške klinike srečal tudi veliko slovensko govorečih pacientov. Da so obiskov teh v kliniki vajeni, kaže tudi obrazec v slovenščini, ki ga ponudijo ob vpisu.
Zavarovana oseba ni upravičena do povračila stroškov za: zdravstvene storitve v osnovni zdravstveni dejavnosti, zdravstvene storitve na področju dolgotrajne oskrbe, vključno z neakutno bolnišnično obravnavo ter zdravljenjem in nego v socialnovarstvenih zavodih, zdravstvene storitve na področju pridobivanja in presaditve delov človeškega telesa, zdravstvene storitve na področju presejalnih programov, sobivanje enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom do starosti otroka vključno pet let, medicinske pripomočke, ki so predmet izposoje zaradi potreb pri zdravljenju, negi in rehabilitaciji na domu, šolanega psa vodiča, do katerega je upravičena slepa oseba, ter potne stroške in spremstvo.
Zasebnik v tujini DA, zasebnik doma NE
Ker je razlog koriščenja storitev v tujini na strani slovenskih pacientov najpogosteje ta, da bi morali za enako storitev v Sloveniji čakati več let, se poraja tudi vprašanje, zakaj ZZZS stroške storitev povrne le za posege, opravljene pri tujih zasebnikih, ne pa tudi pri slovenskih, kjer bi pacient prav tako lahko prišel na vrsto veliko prej. Ob tem bi slovenski pacienti verjetno tudi veliko raje uporabljali storitve pri slovenskih specialistih, kar bi ne nazadnje blagodejno vplivalo na čakalne dobe v slovenskem zdravstvu.
Na ZZZS so nam pojasnili, da povračilo stroškov zdravstvenih storitev v tujini na podlagi napotnice, izdane v Sloveniji, določa evropski pravni red. Ta omogoča tudi povračilo zdravstvenih storitev, opravljenih pri zasebnikih izven javne zdravstvene mreže v tujini. Slovenska zakonodaja pa tega ne omogoča tudi za storitve, opravljene v Sloveniji. Podobno je tudi v drugih evropskih državah.
ZZZS: Primernejše je krepiti mrežo javne zdravstvene službe v Sloveniji
“Menimo, da je z vidika zavarovanih oseb in njihove dostopnosti do zdravstvenih storitev bolj primerno krepiti mrežo javne zdravstvene službe v Sloveniji tako z izboljšanjem njene učinkovitosti kot tudi z vključevanjem dodatnih kadrov in ambulant, saj bi to imelo za posledico boljšo dostopnost do zdravstvenih storitev, ne pa da bi slabili javno mrežo s širjenjem obsega povračil stroškov opravljenih storitev pri samoplačniških izvajalcih s tržnimi cenami,” so pojasnili na ZZZS. Dodali so, da bi v tem primeru moral pacient vnaprej plačati samoplačniško ceno, kljub urejenemu zdravstvenemu zavarovanju, in nato zahtevati povračilo od ZZZS, ki bi povrnil strošek zdravstvene storitve po pogodbeni ceni v javni mreži.
“To pomeni, da bi morale zavarovane osebe za zdravstvene storitve v Sloveniji doplačevati. Ker samoplačniške cene zdravstvenih storitev država ne regulira, bi lahko bila ta doplačila precej visoka, kar bi lahko ogrozilo socialno varnost določenih ranljivejših skupin zavarovanih oseb,” so dodali.
Za povrnitev stroškov zdravljenja v tujini morate imeti urejeno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji, izdano napotnico zdravnika v Sloveniji pred odhodom na zdravljenje v tujino (za zdravstvene storitve, ki so pravica iz obveznega zavarovanja v Sloveniji). Zdravljenje morate opraviti v drugi državi članici EU. Če storitev vključuje tudi prenočitev oziroma gre za storitve, ki so na seznamu za predhodno odobritev, morate dobiti predhodno odobritev ZZZS. Po posegu na ZZZS oddate vlogo za povračilo stroškov, ki ji priložite račun, dokumentacijo o zdravljenju ter dokazilo o izdani napotnici pred odhodom na zdravljenje. Več podrobnosti najdete na spletni strani Nacionalne kontaktne točke.
“Trenutna zakonodaja je diskriminatorna”
Na drugi strani v Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (SZZZZS) menijo, da je trenutna zakonodaja, ki onemogoča bolnikom povračilo stroškov za pregled pri zasebnih zdravstvenih izvajalcih v Sloveniji, diskriminatorna tako za bolnike kot tudi za zasebne zdravnike in zobozdravnike v primerjavi s tujimi izvajalci.
“Menimo, da bi morali bolnikom za potrebe zagotavljanja boljše dostopnosti do zdravstvene oskrbe, za katere čakalna doba presega še strokovno dopustno mejo, biti stroški povrnjeni tudi za obravnavo pri zasebnih izvajalcih v Sloveniji, ne samo v tujini,” so za N1 dejali na SZZZZS.
Napotitve v tujino zaradi predolgih čakalnih dob
Evropski pravni red oz. Uredba (ES) št. 883/2004 in Uredba (ES) št. 987/2009 ter 44.b člen ZZVZZ določa pravico do zdravljenja v tujini zaradi predolgih čakalnih dob v Sloveniji. To zdravljenje mora biti predhodno odobreno, velja pa samo za javne zdravstvene zavode v EU, evropskem gospodarskem prostoru (EGP) in Švici (zasebniki so iz pravice izvzeti).
V nekaterih primerih paciente na zdravljenje v tujino pošiljajo izključno zaradi nedopustno dolgih čakalnih dob. Takšno zdravljenje se izvede po predhodno odobreni vlogi ZZZS. Praviloma gre za večdnevne bolnišnične posege, pri katerih čakalna doba pri slovenskih izvajalcih presega najdaljšo dopustno čakalno dobo* oz. presega razumen čas obravnave.
Če je bilo odobreno zdravljenje v tujini zaradi predolge čakalne dobe, je ZZZS v obdobju 2021 in 2022 za zdaj povrnil stroške oz. plačal znesek v vrednosti 136.977 evrov (zdravljenje + potni stroški).
Bolniki so bili na zdravljenje v tujino najpogosteje poslani na pozitronsko emisijsko tomografijo oz. PET -CT (62 primerov), katetrsko ablacijo srca (7 primerov), različne kirurške operacije (7 primerov), postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo oz. OBMP (4 primeri) in endokrinološki pregled (3 primeri).
*najdaljša dopustna čakalna doba za posamezno zdravstveno storitev je določena glede na stopnjo nujnosti zdravstvene storitve ob upoštevanju zdravstvenega stanja pacienta
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje