Koroški župani si prizadevajo, da bi mulj, ki je opredeljen kot nevaren odpadek, odpeljali v tujino. "Če to odpeljemo, bo to potem res neka okoljska sanacija. Ne pa, da si to vrnemo nazaj v okolje," je prepričan župan Dravograda Anton Preksavec.
Trije koroški župani so se danes na delovnem sestanku z okoljskim ministrom Bojanom Kumrom in Tanjo Bolte iz direktorata za okolje dogovorili, da bodo za mulj, ki je opredeljen kot nevaren odpadek, pridobili uradne cene odvoza v tujino.
Hkrati bo stroka skupaj s podjetjem Tab Mežica preverila možnosti odlaganja tega mulja na odlagališču v Žerjavu.
Na Koroškem so bolj naklonjeni možnosti, da se mulj, ki je nevaren odpadek, odpelje v tujino. “Če to odpeljemo, bo to potem res neka okoljska sanacija. Ne pa, da si to vrnemo nazaj v okolje,” je po sestanku dejal župan občine Dravograd Anton Preksavec. Tudi županja občine Črna na Koroškem Romana Lesjak je po sestanku dejala, da je njihova želja, da se nevarni mulj odloži kje drugje.
Za mulj, ki je določen kot nenevaren inerten odpadek in se lahko uporabi v gradbenih projektih, so se po besedah Preksavca dogovorili, da ta ostaja, kjer je, in se porabi v gradbenih projektih v občinah, kjer se nahaja. Omenjala se je namreč možnost, da bi ga vozili v Otiški Vrh v dravograjski občini, ga tam mešali z gramozom in ga nato namenjali za gradbene projekte po občinah.
Glede mulja, ki je opredeljen kot nenevaren odpadek, pa mora vodstvo regijskega centra za ravnanje z odpadki Kocerod, ki se je poleg vodstva družbe Tab Mežica prav tako udeležilo današnjega delovnega sestanka, v naslednjih dveh tednih pripraviti program za odlaganje na odlagališče Zmes v prevaljski občini. Ko bo Kocerod program pripravil, ga bo predstavil predstavnikom občin ustanoviteljic, ki bodo sprejeli odločitev v zvezi s tem, je pojasnil Preksavec.
Med muljem, ki ga je v Mežiški dolini vse do Dravograda naplavila ujma v začetku avgusta, je po zdajšnjih ocenah ministrstva približno 25.000 kubičnih metrov takšnega, ki po rezultatih najnovejše analize sodi med nevarne odpadke. Med inertne odpadke sodi približno 60.000 kubičnih metrov mulja. Kolikšne približno so količine nenevarnega mulja, še ni znano.
Iz Taba so v torek sporočili, da nimajo možnosti, da bi deponirali okrog 25.000 kubičnih metrov nevarnega materiala, saj nimajo takšnih zmogljivosti. Bodo pa proučili možnosti razširitve odlagališča, koliko materiala bi lahko sprejeli in odgovore stroke, ali je ta odpadek tam sploh možno odložiti.
Koroške občine so naplavljeni mulj, v katerem so analize ponekod pokazale tudi precej presežene mejne vrednosti težkih kovin, ob čiščenjih po ujmi deponirale na začasne lokacije znotraj občin, zdaj pa si želijo, da se ga čim prej odpelje na za to primerne lokacije.
#related-news_3
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!