Približno 25 tisoč kubičnih metrov mulja na poplavljenih območjih na Koroškem (na Prevaljah in v Mežici) po rezultatih najnovejše analize sodi med nevarne odpadke. Pristojni ga želijo odložiti na odlagališče v lasti podjetja Tab Mežica. Pogovori že potekajo. Inertne odpadke bi začasno odložili na Otiškem vrhu, nenevarne pa pri Prevaljah. Na predlog so se odzvali tudi koroški župani.
Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedala generalna direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte, so na različnih lokacijah na Koroškem odvzeli sedem reprezentativnih vzorcev mulja, v katerih je združenih več vzorčnih mest. Analiza je kot nevaren odpadek opredelila mulj pri Gostišču Krivograd na Prevaljah in pri Kriket klubu v Mežici. V vzorcih so našli med 1.200 in 1.300 miligramov svinca na kilogram suhe snovi, mejna vrednost pa je tisoč.
Inertni odpadek predstavlja mulj pri bencinskem servisu Petrol na Prevaljah, v Mušeniku v občini Črna na Koroškem ter pri Malgajevem spomeniku in v Dobji vasi v občini Ravne na Koroškem. Med nenevarne odpadke pa sodi mulj, vzorčen v Šentjanžu pri Dravogradu in na lokaciji Breg v Črni na Koroškem.
Na tem območju je za odlaganje nevarnih odpadkov primerno samo že delujoče odlagališče nevarnih odpadkov v lasti podjetja Tab Mežica, je pojasnila Bolte. “Z lastnikom že potekajo pogovori, ali in pod kakšnimi pogoji bi bilo odlaganje tam izvedljivo. Doslej ni tja pripeljal še niti en tovornjak,” je poudarila.
Med inertne odpadke sodi približno 60 tisoč kubičnih metrov mulja. Takšne odpadke je mogoče brez posebne obdelave varno uporabiti pri gradbenih delih, na primer za sanacijo vodotokov ali gradnjo cest. Ker bi jih do morebitne tovrstne uporabe vseeno morali nekje skladiščiti, so z Geološkim zavodom Slovenije ter ministrstvom za naravne vire in prostor kot najprimernejše začasno odlagališče izbrali Otiški vrh.
Kot je poudarila Bolte, na območju tamkajšnjega zbirnega centra za odpadke ni podzemnih voda, vodovarstvenih območij ali drugih omejitev, kot je Natura 2000. “Pogovori že potekajo, nas pa čaka še nekaj analiz za dokončno potrditev primernosti območja,” je pojasnila.
Za odlaganje nenevarnih odpadkov so predlagali odlagališče Zmes pri Prevaljah. Z vsemi ugotovitvami in načrti so na današnjem sestanku seznanili tudi župane petih najbolj prizadetih občin.
Bolte: “Ne želimo ga voziti na druge lokacije v Sloveniji”
Po besedah Bolte so iskali lokacije na tistem širšem območju, kjer je mulj nastal. “Ne želimo ga voziti na druge lokacije po Sloveniji, saj vsi vemo, da je na tem območju več kot 500-letna tradicija rudarstva. Predvsem Mežica in Črna sta zadnjih 15 let živeli s svincem, okoljsko ministrstvo pa je izvajalo sanacijo tega območja,” je dejala.
Na kritike glede načrtovanega ravnanja z nevarnim muljem, ki prihajajo iz lokalnega okolja, je odgovorila, da so bile vrednosti svinca tam povišane že prej. Takšen mulj bi sicer lahko odpeljali tudi na sežig v tujino, ki pa stane približno 600 evrov na tono.
O načrtih se z občinami in drugimi deležniki še pogovarjajo, je poudarila. “Šele nato bi pripravili pogodbe in se dogovorili o cenah odlaganja. Sledil bi terminski načrt odvoza, najprej za nevarne odpadke,” je pojasnila. Upa, da bo okvirna časovnica odvozov znana v enem tednu.
Poudarila je, da tokratna analiza ni podobna prejšnji, pri kateri so pristojni potrdili vsebnost težkih kovin v tleh. Zemljina, ki sestavlja tla, namreč za razliko od mulja načeloma ostaja na enem mestu oziroma je ne premeščajo.
Koroški župani izpostavljajo vrsto še odprtih vprašanj
Župan Občine Dravograd Anton Preksavec je danes za STA dejal, da sam kot laik težko razume, da je bil mulj, ki ga je naplavilo v občino Dravograd, po prvih analizah kontaminiran s presežnimi vrednostmi težkih kovin, sedaj po nekem drugem merilu, ki določa odpadke, pa prepoznan kot nenevaren odpadek, ki naj bi se odlagal na odlagališču Zmes v občini Prevalje.
Hkrati je izpostavil mulj kot t. i. inertni odpadek, ki naj bi bil, kot je dejal, še manj kontaminiran kot prej omenjeni nenevarni odpadek in se ob mešanju z gramozom lahko uporablja pri gradnji cest in podobnih projektih. Tega naj bi po danes omenjenih načrtih države začasno deponirali v Otiškem Vrhu v dravograjski občini.
“S tem se ne morem strinjati, ker sta Otiški Vrh in Šentjanž že sedaj degradirano okolje. Tam je skoncentrirana vsa industrija občine, tam je tudi asfaltna baza, ki je povzročila veliko hrupa med okoliškimi prebivalci in zaradi katere še obstaja tudi civilna iniciativa,” je spomnil. Zato predlaga, da se ta inertni odpadek hrani v vsaki občini, kjer ga je naplavilo, in naj ga vsaka občina vgradi v projekte, ki jih izvaja, ne pa da ga vozijo v Otiški Vrh, tam mešajo z gramozom in ga potem vozijo nazaj.
“Za nas je pomembno, da mulj čim prej in s čim manj prašenja odpeljejo tja, kamor so si zastavili,” pa je za STA poudaril župan Občine Prevalje Matic Tasič. Izpostavil je, da v tej občini ni odlagališča nevarnih odpadkov. Glede odlaganja mulja, ki je opredeljen kot nenevaren odpadek, na odlagališče Zmes v prevaljski občini, pa je ocenil, da bo treba za mnenje vprašati tudi občane Prevalj.
Z odlagališčem Zmes upravlja koroški center za ravnanje z odpadki Kocerod. Direktor centra Ivan Plevnik je danes za STA pojasnil, da so prvi pogovori o odlaganju nenevarnega odpadka že stekli, da pa so čisto na začetku pogovorov. Na odlagališče Zmes lahko po njegovih besedah postopno sprejmejo nekaj mulja, ki je opredeljen kot nenevaren odpadek, a o količinah še ne more govoriti.
Županja Črne: pridobiti moramo tudi mnenje krajevne skupnosti Žerjav
Medtem pa županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak še ni želela komentirati možnosti, ki jo je danes na novinarski konferenci v Ljubljani omenila generalna direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte, da bi na območje odlagališča podjetja Tab Mežica v Žerjavu odlagali mulj, ki je opredeljen kot nevaren odpadek.
“Počakali bomo na sestanek z ministrstvom, podjetjem Tab in krajevno skupnostjo Žerjav, da se skupno pogovorimo o tem,” je za STA dejala županja. Posebej je poudarila, da želi pridobiti tudi mnenje krajevne skupnosti Žerjav, ker je že sicer to območje degradirano, prav tako ne ve, ali odlagališče v Žerjavu “to sploh prenese”.
Podjetje Tab Mežica pojasnil še ni podalo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!