Ljubljana že desetletja čaka nov plavalni kompleks z olimpijskim bazenom, ki bi mesto v športnem smislu, pa tudi za potrebe plavalnega opismenjevanja, končno postavil ob bok evropskim prestolnicam. Kdaj bo zaživela nova Ilirija?
Letos septembra naj bi zaživela nova Ilirija. Glede časovnice odprtja novega kompleksa bo najbrž treba še počakati na potrditev gradbenikov po požigu na gradbišču v tem tednu. V četrtek zjutraj je namreč zagorelo pred novo Ilirijo, pri čemer je bila poškodovana fasada in bazenska okna. Škoda je bila ocenjena na 300.000 evrov. “Takšna nerazumna dejanja so nesprejemljiva in jih ostro obsojam. Prav tako tudi kakršnokoli drugo obliko vandalizma, za katero mora veljati ničelna toleranca, kajti to je naše mesto,” je ljubljanski župan Zoran Janković dejal po požigu, ki je bil višek vandalizma, ki se je v zadnjih tednih razširil po Ljubljani.
Ljubljana končno dobiva moderno športno infrastrukturo. Dolgo je veljalo, da je Ljubljana ob Tirani in Prištini ena redkih evropskih prestolnic, ki plavalcem ne more ponuditi 50-metrskega bazena. Predvsem iz plavalnih vrst je bilo stalno slišati zahteve po novem bazenu.
Že leta 2002 so mestne oblasti, potem ko je Peter Mankoč decembra leto prej dosegel nov svetovni rekord na 100 metrov mešano, obljubile nov bazen. Skoraj četrt stoletja pozneje bo politika svoje obljube izpolnila. Bazen v prvi vrsti ne bo namenjen le plavalcem, saj ima Ljubljana dobro razvit tudi vaterpolo, v zadnjih letih se širi sinhrono plavanje, olimpijski bazen pa je nujen tudi za plavanje z apnejo, vodno košarko, podvodni hokej …
Zdaj se prestolnici obeta bazenski kompleks, ki bo poleg pokritega olimpijskega bazena in trenažnega bazena obsegal še večjo dvorano za rekreacijo, odbojko in košarko, manjšo dvorano za gimnastiko, aerobiko in fitnes ter dvorano za borilne športe. V stavbi bo celo prostor za muzej legendarnega slovenskega športnega pionirja Stanka Bloudka. Pod kompleksom bo parkirna hiša.
Vhodno pročelje nekdanjega kopališča z vrati in okni je spomeniško varovano, zato bo ta del ostal tudi v novogradnji. Nad vhodom je dolgo stal znameniti bronasti kip kopalke avtorja Franceta Goršeta. Kip je nastal leta 1941 z namenom dopolnjevanja funkcionalistične arhitekture kopališča Ilirija. Junija leta 2007 so ga neznanci ukradli. Do danes niso našli storilcev niti ukradenega kipa. Sta pa repliko kipa že izdelala študenta kiparstva Denis Vučko in Denis Dražetić pod mentorstvom profesorja Matjaža Počivavška. Kopalko bodo postavili na isto mesto.
Projekt je po zadnjih podražitvah, nazadnje je aprila župan Zoran Janković potrdil podražitev za 1,2 milijona evrov, vreden že več kot 54 milijonov evrov. A del podražitev je vezan na spremembe, povezane z ureditvijo prometnega režima v centru prestolnice. Med drugim naj bi bila bazenski kompleks in parkirna hiša neposredno povezana s podhodom pod Bleiweisovo cesto pri Narodnem domu.
Je pa Janković poudaril, naj si izvajalci ne obetajo aneksov iz naslova podražitev gradbenih materialov, mogoči bodo le aneksi zaradi morebitnih dodatnih del. V grobem je kompleks pravzaprav končan, trenutno naročajo potrebno športno in drugo opremo.
In faza urejanja naj bi trajala do jeseni, predvidoma septembra, ko bodo Ljubljančani dobili nov sodoben plavalni center. Končuje se tudi izgradnja sončne elektrarne z močjo 600 kilovatov na strehi kopališča. Ilirija bo po besedah župana Zorana Jankovića energetsko popolnoma samooskrben objekt, saj bo imela sončno elektrarno, izkoriščala pa bo tudi geotermalno energijo.
Projekt Ilirija pa je vezan tudi na širšo umestitev v prostor. Ljubljanski veljaki napovedujejo oblikovanje aleje športnih velikanov vzdolž dela Lattermanovega drevoreda, ki vodi proti Iliriji. Gre za obeležja, posvečena zaslužnim športnikom.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje