Menu Item
Minister za delo Luka Mesec je v oddaji N1 STUDIO povedal, da koalicija zbira kondicijo za leto reform. V pogovoru je spregovoril o številnih spremembah, ki jih načrtujejo.
Čeprav naj bi bila koalicija v dobri formi, se bodo ministri in premier še pred koncem leta dogovorili, kako zbrati dodatno kondicijo za reformno leto 2023, je v N1 STUDIO povedal minister za delo Luka Mesec. Za prihodnje leto je napovedal reformo pokojninskega sistema, socialnih transferjev, sistema plač v gospodarstvu, dolgotrajne oskrbe in stanovanjske politike. To so samo reforme s področja njegovega ministrstva in bodočega ministrstva za solidarno prihodnost, ki ga bo predvidoma vodil Meščev sedanji državni sekretar Simon Maljevac.
Poleg tega je Bešič Loredan za prihodnje leto napovedal zdravstveno reformo, ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik reformo plačnega sistema v javnem sektorju, minister za finance Klemen Boštjančič pa davčno reformo. Zato je, je poudaril Mesec, tudi po sporu med Tatjano Bobnar in Robertom Golobom najpomembnejše, kaj bo vlada storila za državo. “V tej koaliciji je ogromno volje, motivacije in idej, da državo resno postavimo na pot, da bomo začeli gledati v leto 2030 kot v svetlo prihodnost. Za to moramo prihodnje leto poskrbeti,” je dejal v oddaji N1 STUDIO.
Mesec se do spora med Tatjano Bobnar in Robertom Golobom ni želel opredeljevati. On in Levica nista del tega spora, je pojasnil. Prav tako ne namerava terjati dodatnih pojasnil od Goloba glede Miloša Njegoslava Milovića, premierjevega neuradnega svetovalca. Medtem ko še vedno ni jasno, ali Milovića kdorkoli plačuje za njegove številne obiske ministrov iz vrst Golobove stranke Gibanje Svoboda, Mesec ocenjuje, da v ozadju ni velike zarote. Kot je pojasnil, je iz medijskega poročanja razumeti samo, da je imel Golob spor glede svojega osebnega varovanja in da je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan po Milovićevem nasvetu prestavil pisarno.
“Pokojninski sistem bo čim bolj pravičen”
Ministrstvo za delo želi narediti pokojninski sistem bolj solidaren in pravičen, je pojasnil Mesec. Pri tem namerava zmanjšati tako razlike med pokojninami ter nasloviti tudi neenakost v trajanju upokojitve. Ljudje, ki so v delovni dobi bolje plačani, imajo višje pokojnine in tudi živijo dlje, je dejal.
“Ena od idej je, da bi bila začetna pokojnina višja, kot je danes, ampak bi tudi z leti rasla nekoliko počasneje, kot raste danes,” je povedal. To je razumeti, kot da bi bile pokojnine, vsaj pri tistih, ki so prejemali nizke plače, bližje zneskom njihovih nekdanjih plač kot zdaj, vendar bi se nato vsakoletno uskladile za manjši odstotek kot zdaj. Drugače rečeno, njihova rast bi zaostajala za vsakoletno rastjo plač oziroma cen v državi.
Mesec je v pogovoru poudaril, da želi ministrstvo pri pokojninski reformi odpreti široko javno razpravo in poiskati najširši kompromis. Možno je, da bo rezultat te razprave tudi podaljšanje delovne dobe, a on sam in njegova stranka temu nasprotujeta. V nobenem primeru pa podaljšanje delovne dobe ne bo prizadelo tistih, ki so zdaj blizu upokojitve. Spremembe bodo namreč uveljavljene postopno.
“Sistem bo čim bolj pravičen in takšen, da se bo z njim lahko poistovetilo čim več prebivalcev. Bistveno je, da zagotovimo sistem, v katerega bomo vsi verjeli in ki nam bo dal občutek varnosti za naslednjih 30 let,” je dejal.
Bilanco pokojninske blagajne bi Mesec popravljal tudi s hitrejšim zaposlovanjem mladih in ukrepi za zmanjšanje predčasnega upokojevanja. Zdaj so mladi pogosto v prekarnih zaposlitvah, ki so manj obremenjene s prispevki, starejši pa so, če po 50. letu starosti izgubijo službo, pogosto nezaposljivi.
En način za zmanjšanje te težave je davčna reforma, ki bi naredila status samostojnega podjetnika manj privlačnega v primerjavi z redno zaposlitvijo, je dejal Mesec. Po drugi strani pa je nujen razvoj gospodarstva in dostopnejša stanovanja, da bi manj mladih odšlo delat in živet v tujino.
Davčna reforma za večjo obdavčitev premoženja
Nasploh bo davčna reforma ključna, meni Mesec, saj povezuje vse ostale reforme. Potrebni bodo namreč večji javni izdatki, zato bo treba v javnih blagajnah zbrati več denarja, je pojasnil. “Z davčno reformo bomo iskali nov družbeni dogovor, koliko smo pripravljeni plačati za pokojnine, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo … Kar zadeva mene, je vse odprto,” je dejal. Ponovil je, da so prispevki, ki jih plačujejo delodajalci, po mnenju Levice prenizki, ter pritrdil, da se bodo v koaliciji pogovarjali tudi o možnosti dviga prispevkov delavcev. Močno pa Mesec zagovarja stališče, da je treba davčno breme iz delovno aktivnih prenašati na kapital in premoženje. “Na ta način bomo dobili bistveno bolj pravično družbo,” dejal.
Na področju dolgotrajne oskrbe bodo reformo pripravili v prvi polovici prihodnjega leta, ena od prioritet pa je okrepitev oskrbe na domu, je pojasnil minister. Pri postavljanju nove stanovanjske politike je po Meščevem mnenju nujno, da jo izvajajo javni stanovanjski skladi in neprofitne organizacije. Zavzema se tudi za ustanovitev sklada za razvoj zemljišč za stanovanjsko gradnjo. “Ko bi se izvajalci ali občine odločili, da bodo nekje gradili, bi imel ta sklad nalogo, da v roku pol leta pripravi vse, da se tam lahko investicija izvede,” je pojasnil. Napovedal je, da bi lahko bil sistem postavljen v dveh letih, potreboval pa bo tudi javno financiranje. To po njegovem pomeni vsaj 100 milijonov evrov posojil, ki bi se v proračun vračali z najemninami. “Na leto bi lahko producirali okrog 2.000 javnih najemnih stanovanj,” je dejal.
Še ena velika reforma, ki jo načrtuje, je reforma sistema plač v gospodarstvu. Pri tem pa ministrstvo ne bo neposredno udeleženo, bo pa nudilo potrebno podporo deležnikom, ki se morajo o tem dogovoriti, torej delodajalcem in delojemalcem. Glavni namen pogajanj bo dvig vseh osnovnih plač nad znesek minimalne plače. V neformalnih pogovorih in tudi v javnih izjavah so predstavniki obeh strani že izrazili načelno strinjanje s tem.
Že zdaj pa se ministrstvo s socialnimi partnerji pogaja o več manjših spremembah delovnopravne zakonodaje. V N1 STUDIU je Mesec podrobneje predstavil predlog, da bi že 30-urni delovnik lahko štel kot polni delovni čas, ter predlog določb, po katerih bi delavci dobili možnost, da delodajalcu predlagajo ugodnejšo obliko zaposlitve in fleksibilnejši delovni čas. “Na Ekonomsko-socialnem svetu obravnavamo, kako bo to videti. Lahko bi šlo na primer za delo od doma ali da delavcu ni treba biti na delu ob točno določeni uri. Oblika fleksibilnosti je tudi skrajšan delovni čas, če se oba strinjata,” je pojasnil in poudaril, da bo delodajalec sicer lahko zavrnil delavčev predlog, a bo moral vsaj zelo jasno odgovoriti, zakaj ga ne sprejema.
Odkrit pogovor z Bešičem Loredanom
V pogovoru je Mesec še zanikal, da bi bila Levica nezadovoljna z delom ministra za zdravje. “Odkrito se bomo pogovorili o njegovih načrtih,” je dejal. “Zaenkrat nisem videl večjih nevarnosti v tistem, kar je minister z interventnimi zakoni vnesel v sistem. Bistvena pa bo zdravstvena reforma. Vse, kar je do sedaj postavljal, je mišljeno začasno in zato, da se vzpostavi ‘monitoring’ sistema. Da se vidi, kateri zdravnik kje dela, pod kakšnimi pogoji in koliko je za to plačan, da se vzpostavi sledljivost in transparentnost sistema. Na tej bazi se lahko zasnuje prava zdravstvena reforma,” je dejal.
Zdravniško stavko, ki jo je včeraj napovedal Fides, Mesec vidi kot izsiljevanje. “Glede na to, koliko so iztržili v pogajanjih, bi se morali zavedati, da so že zdaj najbolj privilegirani v javnem sistemu. Vsi se moramo zavedati omejitev, ki jih imamo kot država,” je dejal.
Celotni pogovor z ministrom za delo in koordinatorjem Levice Luko Mescem si oglejte v spodnjem posnetku.
Podkast: oddajo lahko tudi poslušate
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje