Na povabilo predsednika Boruta Pahorja se je danes na svojem prvem uradnem obisku v Sloveniji mudila nova madžarska predsednica Katalin Novak. Predsednika sta pohvalila odnose med državama in poudarila, da vojna v Ukrajini in njene posledice predstavljajo velik izziv za regijo in celotno Evropo, ki zahteva skupne in enotne rešitve.
Borut Pahor je izpostavil “sijajno nadaljevanje odnosov med Slovenijo in Madžarsko”, kar po njegovih besedah simbolizira tudi to, da je madžarska predsednica za prvi uradni obisk po nastopu funkcije izbrala Slovenijo. “Tudi če vsi naši prijatelji niso enakih misli in stališč kot mi, posebej za sosednje države velja, da si morajo prizadevati za medsebojno razumevanje, spoštovanje in sodelovanje,” je dodal. Novak je prav tako poudarila zaupanje in dobre odnose med državama. Posebej je omenila skrb za pravice manjšinskih skupnosti. “Dolžni smo poskrbeti za pravice obeh manjšin v obeh državah, vsi skupaj kot Evropejci pa za ozračje sožitja in strpnosti”, je ob tem dejal Pahor.
Pahor je omenil pomen evropske enotnosti v luči ruske invazije na Ukrajino in dejal, da “mora biti EU čim bolj enotna v soočanju s konsekvencami te vojne, če želimo, da se logika reševanja sporov z uporabo sile ne bi nadaljevala”.
Novak je opozorila na posledice vojne za Evropo, med drugim na področju energetike, ter poudarila željo Madžarske po čimprejšnjem končanju konflikta po mirni poti. Temu je pritrdil tudi Pahor, ki je poudaril potrebo po delovanju v smer “pravičnega miru”. “Menim, da bo vojna v Ukrajini zaradi svojega trajanja in narave proizvedla novo blokovsko delitev,” je še dejal Pahor. Če se bo to zgodilo, bo pomembno, “na kateri strani geopolitične ločnice se bo znašel Zahodni Balkan”, je dodal.
Predsednika sta v odgovor na vprašanje glede nedavnih odločitev sodišč v Sloveniji in v EU komentirala tudi pravice skupnosti LGBTQ. Pahor je podprl “pravice manjšin, ki nikakor ne ogrožajo pravic večine,” Novak pa je dejala, da bo “Madžarska vedno spoštovala odločitve evropskega sodišča,” za bolj podrobne odgovore o domnevno sporni madžarski zakonodaji na tem področju pa bo po njenih besedah treba počakati na razvoj dogodkov.
Glede odstranjevanja ograje na slovensko-hrvaški meji je Pahor dejal, da je “vlada verjetno ocenila, da v trenutnih razmerah ni potrebe po tehničnih ovirah na meji”. Novakova je dodala, da gre za “suvereno odločitev suverene države,” je pa dodala, da Madžarska opaža naraščajoče “migracijske pritiske”, zato bo ograje ter okrepljen nadzor na svojih mejah ohranila.
Na vprašanje o delitvah znotraj EU in povezovanju Slovenije z višegrajsko skupino pa je Pahor diplomatsko dejal, da je to “sestavni del zunanjepolitične strategije”. Vsekakor je po njegovem mnenju pomembno, da Slovenija ostane del jedrne Evrope, ob tem pa ne podcenjuje pomena odnosov z državami Srednje in Vzhodne Evrope. Temu je pritrdila tudi Novakova, ki je dodala, da “imamo marsikatero skupno danost in interese”.
Obisk sklenila v Lendavi
V nadaljevanju obiska v Sloveniji se je Novak srečala še s predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič in premierjem Robertom Golobom. S slednjim sta spregovorila predvsem o bilateralnih odnosih in naslavljanju globalnih izzivov, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Posebno pozornost sta namenila čimprejšnjemu končanju ruske agresije na Ukrajino, ena izmed ključnih tem pa je bila tudi energetska kriza, povezana z zmanjšanjem dobave ruskih energentov, in zagotavljanje energetske varnosti. Golob se je posebej zavzel za spodbujanje investicij na zeleni prehod in predlagal sklenitev sporazuma med državama na tem področju.
Sogovornika sta se zavzela tudi za nadaljnjo krepitev političnega in gospodarskega sodelovanja med državama ter izrazila zadovoljstvo nad sodelovanjem na področju manjšinskih vprašanj. Obisk je madžarska predsednica zaključila v Lendavi, kjer se je skupaj s predsednikom Pahorjem srečala s predstavniki slovenske in madžarske narodne skupnosti na obeh straneh meje.
Constructive discussion with the Prime Minister of #Slovenia, Robert Golob. We both support the #EU #enlargement, the #European process, which is for the sake of #Europe and not against it.🇭🇺🇸🇮 pic.twitter.com/mVeGJ5WKe6
— Katalin Novák (@KatalinNovakMP) July 15, 2022
Prenovljena hiša pomurske madžarske skupnosti
Pahor in Novak sta v Lendavi odprla prenovljeno hišo pomurske madžarske skupnosti. Madžarska predsednica je ob tem rojake pozvala, naj se odločajo za madžarsko identiteto, Pahor pa k negovanju identitete in sožitja. Pahor je še izrazil prepričanje, da živimo v najboljšem času naše zgodovine, Slovenci in Madžari v svojih suverenih državah, ter da imamo dve čudoviti skupnosti, madžarsko v Sloveniji in slovensko na Madžarskem, ob tem pa razumevanje obeh večinskih prebivalcev za njuna stremljenja k identiteti. Živimo pa v skupni domovini, Evropi, ki nam zagotavlja mir, varnost in blaginjo.
Slovenija, tako Pahor, ni še nikoli živela v tako dobrih medsosedskih odnosih z Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, kot prav v zadnjem obdobju. “To ocenjujem tudi po ocenah naših pripadnikov v zamejstvu ter pripadnikov italijanske in madžarske skupnosti pri nas, prevladuje vzdušje sožitja, ne brez težav, ne brez skrbi, zamer, a prevladuje upanje, da lahko čas, ki ga živimo, še izboljšamo,” je dejal Pahor.
Položaj Madžarov v Prekmurju je po oceni Novak v mnogih pogledih boljši od položaja pripadnikov madžarske skupnosti v sosednjih državah, saj imajo poslanca v državnem zboru, jezikovne pravice, izobraževanje, kulturno avtonomijo. “Zato smo slovenskim prijateljem posebno hvaležni,” je poudarila in pozvala rojake, naj se upajo odločati za madžarsko identiteto, se pogovarjajo v madžarščini v družini, uradih, šolah, podjetjih, znanosti, da se madžarska beseda ne bi potisnila samo v kuhinjo, ampak da bo živa na vseh področjih življenja.
Predsednik republike Borut Pahor in madžarska predsednica Katalin Novák sta v Lendavi simbolno odprla prenovljeno hišo madžarske samoupravne narodne skupnosti. pic.twitter.com/vMFDqLZJd1
— Borut Pahor (@BorutPahor) July 15, 2022
Predsednik sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti in poslanec v DZ Ferenc Horvath je odprtje hiše ocenil kot uresničitev dolgoletnih sanj manjšine, že ime stavbe pa po njegovem nakazuje, da je nosilec pomembnega sporočila – da poveže pomurske Madžare, glede na strukturo pa bo dostopna vsem. Preureditev objekta je podprla madžarska vlada, v zadnjih letih pa sta, kot je povedal Horvath, madžarska in slovenska vlada skupnosti zagotovili znatno podporo, tako da so uspeli izvesti številne projekte.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje