Mariborski zapor je 171-odstotno zaseden. Število pravosodnih policistov pa ne sledi povečani delovni obremenitvi. Prezasedenost in kadrovska podhranjenost se že kažeta v večjem številu incidentov. Zaposleni zahtevajo spremembe, v nasprotnem primeru napovedujejo tako imenovano belo stavko. Vodstvo zapora je pristojne institucije že obvestilo, da v zavodu ne sprejemajo več novih pripornikov.
V mariborskem zaporu je gneča. Štiri enote so namreč tako polne, da v sobi za štiri osebe spi tudi osem zapornikov, jedilne mize pa so tako zasedene, da mnogi jedo stoje ali si krožnik s kosilom postavijo na okensko polico, je razmere za N1 opisal predstavnik sindikata zaposlenih in pravosodni policist v mariborskem zaporu Žarko Gunjič.
Na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) so potrdili, da so kapacitete zavoda trenutno 171-odstotno zasedene, porast zapornikov in pripornikov pa so pripisali povečanemu številu nedovoljenih prehodov meje.
Dodali so, da se je direktor mariborskega zapora po sestanku z zaposlenimi pred dobrim tednom odločil, da pristojne institucije obvesti o prezasedenosti zavoda, zato zapor ne sprejema več novih pripornikov.
A odločitev je vodstvo zapora sprejelo šele po večmesečnem opozarjanju kadrovsko podhranjene ekipe pravosodnih policistov, da se zaradi razmer v službi ne počutijo več varno. Grozili so z belo stavko.
“Zaporniki postajajo razdražljivi”
Pravosodni policist Gunjič je za N1 pojasnil, da so vodstvo več mesecev prosili, naj skliče varnostni sestanek s celotnim kolektivom, saj so priporniki in zaporniki zaradi prostorske stiske vse bolj razdražljivi. “Razmere so nevzdržne, vse več je pretepov, posledično pa tudi spremstev v bolnišnice,” je opisoval.
Zaposleni se zaradi teh razmer na svojem delovnem mestu ne počutijo varno, je dodal. “Ogrožena je tako varnost zapornikov kot zaposlenih,” je poudaril in omenil, da v določenih izmenah za varnost skrbi tudi manj kot deset pravosodnih policistov. Vsi so fizično izčrpani, saj mesečno opravijo tudi več sto nadur. Ker ni dovolj kadra, odpovedujejo sodne obravnave zapornikov.
Vodstvo varnostni sestanek sklicalo po omembi stavkovnih aktivnosti
Kljub pozivom po dodatnem sestanku se ta vodstvu zavoda ni zdel potreben, dokler niso pravosodni policisti začeli omenjati stavkovnih aktivnosti, je bil tudi kritičen predstavnik sindikata.
Ker skladno z zakonodajo pravosodni policisti svojega delovnega mesta tudi stavkovno ne smejo zapustiti, so v sindikatu razmišljali o tako imenovani beli stavki. To pomeni, da bi z zelo doslednim izvajanjem aktivnosti ustvarili velik administrativni zalogaj, ki bi sprva upočasnil, čez čas pa ustavil ostale aktivnosti. Gunjič ocenjuje, da bi v beli stavki sodelovalo okoli 90 odstotkov zaposlenih.
Če se razmere kljub nedavnemu srečanju vodstva in zaposlenih ne bodo izboljšale, je bela stavka še vedno na mizi. “Čakamo, da vidimo, ali bodo uresničili dane obljube,” je Gunjič razložil v telefonskem pogovoru.
Na URSIKS so ob izjavah Gunjiča, da se vodstvu mariborskega zapora sestanki z zaposlenimi ne zdijo pomembni, pojasnili, da se vodstvo mariborskega zapora mesečno sestaja s sindikatom, na sestankih pa se redno pogovarjajo o aktualnih vprašanjih. Varnostna vprašanja rešujejo na dnevni ravni, vsak dan potekajo sestanki vseh ključnih vodij pravosodnih policistov. Omenjeni sestanek sindikata, kjer se je z vodstvom o razmerah pogovarjal celoten kolektiv več deset pravosodnih policistov, pa ne sodi med redne oblike dela, so dodali.
Kaj so se dogovorili na sestanku?
Na URSIKS so glede sestanka vodstva in razširjene ekipe kolektiva dejali, da so na njem dorekli spremembe izvajanja določenih nalog in reorganizacije dela.
Drugih podrobnosti sestanka in zahtev zaradi varnostno občutljivih podatkov na upravi niso želeli komentirati, so pa zapisali, da se situacije, ki je razlog za nezadovoljstvo zaposlenih, pa tudi izčrpanost njihovih notranjih virov, zavedajo. Dodali so, da na ravni države iščejo sistemske rešitve, s katerimi bi poskušali izboljšati razmere.
Vse bolj pogoste odpovedi spremstev zapornikov na sodne obravnave, ki sledijo manku pravosodnih policistov, bodo v mariborskem zaporu poskušali nadomestiti z obravnavami prek videokonferenc, so v imenu vodstva mariborskega zapora pojasnili na upravi. Ob nizanju ukrepov za izboljšanje razmer so spomnili tudi na novelo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki je v zakonodajnem postopku, in izgradnjo nadomestnega zapora v Dobrunjah, ki bo razbremenil vse lokacije prezasedenih moških zaporov.
Kakšno povezavo imajo s prezasedenostjo nedovoljeni prehodi meje
Kot omenjeno, je URSIKS povečanje števila pripornikov v mariborskem zaporu pripisala porastu nedovoljenih prehodov meje. Ubežnikom, ki mejo prečkajo na nasilen način ali imajo pri sebi orožje, se namreč skladno s 308. členom kazenska zakonika odvzame prostost, če so spoznani za krive, pa jih čaka zaporna kazen. Prav tako pripor čaka osebo, ki je osumljena, da tujcem pomaga pri nedovoljenem prestopu meje.
“Migrantska kriza je v zadnjih mesecih ohromila zapore,” so povzeli na upravi ter dodali, da razmere niso zaostrene le v Mariboru. Pojasnili so, da se pripor izvaja v osmih izmed 13 slovenskih zaporov, s prezasedenostjo in povezanimi “dodatnimi izzivi” pa se srečujejo vsi. Po podatkih URSIKS so slovenski zapori povprečno 136-odstotno zasedeni.
S prezasedenostjo zaporov se Slovenija spopada že več let. Letno poročilo URSIKS za leta 2022 na primer kaže, da so bili slovenski zapori skozi leto 106,8-odstotno zasedeni. Največja gneča je bila v oddelkih v Ljubljani (124,1-odstotna zasedenost) in Novem mestu (124,9-odstotna zasedenost).
