Šarec za N1 STUDIO: “Bolje Šarec v roki kot Golob na strehi”

N1 video 10. Jan. 202212:00 > 11. Jan. 2022 09:099 komentarjev
Delite:

Pred volitvami 2018 so jim očitali, da nimajo ljudi, da nimajo programa. Zdaj to imajo, a jim po odstopu Marjana Šarca z mesta predsednika vlade podpora nezadržno pada. In zdaj, ko se je na levem polu tik pred volitvami kot politični akter pojavil še padli prvi mož Gen-I Robert Golob, se bo volilno telo še bolj razdrobilo, nekatere stranke pa se bodo morale začeti spoprijemati tudi z mislijo, da lahko iz parlamenta izpadejo. Bo med njimi LMŠ, kako namerava obrniti trend, bodo v KUL morali medse sprejeti tudi Roberta Goloba? O tem v N1 STUDIO s predsednikom stranke LMŠ Marjanom Šarcem.

Dobre tri mesece pred parlamentarnimi volitvami so razmere na domačem političnem parketu zelo pestre. Prvak LMŠ Marjan Šarec je v sobotnem zapisu na Facebooku dejal, da beseda povezovanje utegne postati celo beseda leta. “A pri povezovanju je bistveno, kakšno vsebino to prinaša s seboj. Vsebina določa obseg možnega povezovanja, saj je vedno treba misliti na prihodnost in se postaviti v čas pisanja koalicijske pogodbe. Bo kompatibilno ali ne bo … Treba pa je tudi imeti v mislih posamezna dejanja in odločitve ob pomembnih glasovanjih v državnem zboru, ki so se odvila v zadnjem času,” je o namigovanjih o povezovanju političnih akterjev tik pred volitvami zapisal Šarec. V nadaljevanju se je dotaknil tudi razklanosti, ki hromi družbo. To je označil za mit — tako v političnem kakor družbenem smislu.

O razklanosti Slovencev

“Če pogledamo ljudi, vidimo, da slovenski narod ni prav nič razklan. Narod je voljan pomagati. Je pa res, da tisti, ki so ‘zdraharji’, so glasni. ‘Nezdraharjev’ je bistveno več, samo tisti, ki ni ‘zdrahar’, se ne bo javno razkazoval, ne bo vpil vsak dan, delal nemira,” je v oddaji N1 STUDIO pojasnil Šarec. Za ‘zdraharje’ je označil politike, ki podpirajo sedanjo vlado in posameznike, ki imajo različne agende in bi jim bilo ljubo, da bi bil narod razklan. “Mislim, da je treba vendarle pogledati s pozitivne plati. Ni vse tako črno, res pa je, da so ‘zdraharji’ glasni,” je še med drugim dodal.

Če po Šarčevih besedah Slovenci nismo razklani, ostaja dejstvo, da te dni slovensko družbo močno deli polemika o cepljenju proti covidu-19. Gre za delitev, ki praktično presega vse meje, ki smo jih do zdaj poznali. Na vprašanje, kako bi Šarec kot politik dvignil precepljenost v Sloveniji, ki dobro leto od dostopnosti cepiva ostaja pod 60 odstotki, je Šarec najprej poudaril, da je zaupanje nekaj, kar se gradi na dolgi rok.

“Ko so prišla prva cepiva, jih ni bilo dovolj, čeprav so se bili ljudje pripravljeni cepiti. Potem vlada ni nič naredila za promocijo cepljenja,” je razložil. Sam bi poskrbel, da politika ne bi, kot se je izrazil, rinila v prve vrste. Pred kamere bi postavili ljudi, ki so verodostojni, so epidemiologi. Če bi mi vodili vlado, bi pred govornico postavili ali epidemiologinjo Nino Pirnat ali epidemiologa Maria Fafangla in bi bil edini medij za komunikacije z javnostjo, ker je zaupanja vreden. Politika bi stopila v ozadje,” je predstavil.

Da bi tudi v Sloveniji končno dosegli več kot 60-odstotno precepljenost, se bo po Šarčevem mnenju treba zelo potruditi, predvsem z zgledom. “Ogromna večina ljudi je tistih, ki nihajo. Imamo okoli deset odstotkov proticepilcev, imamo deset odstotkov zapriseženih cepilcev, je pa ogromna večina tistih, ki niso ne za ne proti, ampak dvomijo. Te je treba z argumenti prepričati, da je to dobro zanje,” je ocenil Šarec, ki je ob tem še dodal, da ne podpira uvedbe obveznega cepljenja. “Če uvedemo obvezno cepljenje na vse to, kar imamo zdaj, bo to sprožilo dodaten upor in izmikanje oziroma izigravanje tega zakona,” je opozoril.

V Sloveniji imamo te dni sunkovito rast okužb, predvsem na račun bolj nalezljive različice omikron. Ali se odgovor za ustavitev širjenja omikrona skriva v zapiranju družbe, je Šarec najprej izpostavil, da bi lahko širjenje ustavili z doslednostjo. “Če smo videli, da je šlo za praznike ogromno Slovencev v Zagreb, Beograd, lahko zdaj že vidimo posledice, da so virus prinesli domov. Če bi pri nas v nadzorovanem okolju izvajali decembrske aktivnosti in bi strogo preverjali pogoj PCT, če bi tudi pred vstopom v prireditveni prostor testirali ljudi in če bi dosledno izvajali karantene, bi lahko širjenje omikrona omejili. Zdaj smo spet priča temu, da virus raste,” je povedal Šarec. Sam ne podpira zaprtja države, saj to, po njegovem mnenju, ne reši ničesar.

Bodo volitve po mnenju Šarca res 24. aprila 2022?

V nadaljevanju oddaje so se dotaknili tudi prihajajočih parlamentarnih volitev, ki bodo 24. aprila. Da bodo volitve res takrat, je v preteklosti Šarec izrazil dvome. “Dokler stvar ni razpisana, nikoli ne moreš vedeti. Ko bo predsednik Pahor prispeval svoj podpis, bomo lahko govorili, da volitve takrat bodo. Ker zadeve se vedno lahko spremenijo. Toliko časa sem že v politiki, da ne verjamem kar na prvo besedo vsakomur,” je dejal, a potem izrazil prepričanje, da volitve 24. aprila vendarle bodo.

Marjan Šarec
Foto : Žiga Živulović jr./Bobo

Program stranke LMŠ za obdobje 2022–2026 vključuje 12 prioritet, na najvišjem mestu pa so višje neto plače za vse z davčno razbremenitvijo. Čeprav predlog aktualne koalicije prinaša točno to, stranka LMŠ tega predloga ne podpira. “Mi se želimo teh zadev lotiti celostno, imeti celovit pogled. Vemo, da je davek na dobiček podjetij pri nas nizek in da je treba tudi tja poseči. Aktualna vlada želi nižati davke, hkrati se zadolžuje,” je o davkih med drugim povedal Šarec.

V stranki LMŠ se tudi v prihodnje zavzemajo za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. “Če ne bomo ukinili dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, lahko še dolgo govorimo o neki pravičnosti. Zavzemamo se za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, imamo ga v svojem programu in tokrat bomo naredili vse, da bo sprejet. Res pa je, da si bomo prizadevali, da bi bila ukinitev sprejeta v enem koraku in ne v dveh, kot je bilo v času prejšnjega mandata predvideno,” je pojasnil prvak LMŠ.

“Bolje Šarec v roki kot Golob na strehi”

Ta teden naj bi se sicer zgodila okrepitev stranke LMŠ z nepovezanim poslancem, ki je zapustil stranko Desus, Jurijem Lepom. Čeprav so se o tem dogovarjali zelo dolgo, si je Lep tik pred zdajci premislil in gre raje k Robertu Golobu. Šarec se je na to odzval, da v življenju ni nobenih zagotovil. “So pa ljudje, ki bi radi imeli zagotovila za čisto vse, da bi že vnaprej vse vedeli. Tega pa v življenju in politiki ni. Iz političnih krogov kolega mi je dejal, da so partizani rekli: ‘Bolje Šarec v roki, kot Golob na strehi.’ Vsak se bo odločil po svoje. Mi smo v stranki konsolidirani,” je poudaril Šarec.

Dogajanje v domačem političnem prostoru je v zadnjih tednih vsekakor popestrila med drugim tudi napoved, da se v politiko podaja nekdanji prvi mož Gen-I Robert Golob. Ta je že napovedal, da bodo odgovori na vprašanja, ali oziroma kako se bo podal na državnozborske volitve in s kom bo sodeloval, znani po 25. januarju. Šarec je v preteklosti dejal, da je vsak nov igralec v politiki, tudi Golob, dobrodošel, a da bo za sodelovanje s KUL ključna opredelitev, da se ne bo povezoval Janševo SDS.

“Vsak se mora najprej preizkusiti na volitvah”

Šarec je v oddaji N1 STUDIO poudaril, da se bo treba najprej seznaniti z Golobovimi stališči. “Najprej moramo vedeti, za kaj se trudimo, za kaj si prizadevamo. Potem pa seveda tudi program in ljudje, ki jih bo imel na listi,” je povedal Šarec, ki je ob tem dodal, da Golob za zdaj ni izrazil želje po pridružitvi h KUL.

“Najbolje bi bilo, da se kot KUL skupaj usedemo z Robertom Golobom, se pogovorimo o tem, kakšni so njegovi načrti in kako vidi zadeve. Če smo kompatibilni, zagotovo ni nobenih težav pri sodelovanju,” je dejal Šarec, a opozoril, da se mora najprej vsak preizkusiti na volitvah. “Kdorkoli bo ustanovil svojo stranko, gre z njo na volitve, vidi, koliko glasov so mu volivke in volivci namenili, potem se oblikuje koalicijska pogodba. Do takrat pa nihče od nas ne ve, kje bo pristal. Nihče od nas nima zagotovil,” je poudaril.

Zorčiču ne zaupamo, njegova politika je cinca minca

Svojo stranko med drugim ustanavlja tudi predsednik DZ Igor Zorčič. Šarec je dejal, da z njim ne bi sodeloval, ker mu ne zaupa. Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če se bo povezal z Golobom, je Šarec odgovoril, da bo to odgovornost nosil Golob. “On se bo odločal o tem, s kom bo sodeloval ali ne. Kar zadeva stranko LMŠ, je jasno, da Zorčiču ne zaupamo,” je dejal. Šarec je nato nanizal Zorčičeva dejanja, zaradi katerih so v LMŠ izgubili zaupanje. “LMŠ je konsistentna stranka, ki vedno zagovarja ene vrednote in en način dela. Ne moremo tolerirati te garmin politike — danes tako, jutri drugače. Saj veste, ko se da roka, se da roka,” je še povedal Šarec.

Takih, ki ‘cincajo’, je po mnenju Šarca veliko. “Ugotovili smo, tudi po pogovoru s poslansko skupino, da Zorčič ne uživa našega zaupanja. Če bi danes imeli na mestu predsednika državnega zbora Jožefa Horvata, bi vsaj vedeli, pri čem smo. Tukaj pa je ena taka cinca minca politika,” se je izrazil.

“Kot stranka se proti fašizmu borimo v parlamentu”

V oddaji N1 STUDIO so se med drugim dotaknili dejstva, da na včerajšnji slovesnosti v Dražgošah, kjer se je januarja 1942 odvila ena večjih bitk med drugo svetovno vojno v naši državi, ni bilo predstavnikov LMŠ, kljub temu da so se dogodka udeležili vsi partnerji koalicije KUL, predsednik Borut Pahor, predsednik državnega zbora Igor Zorčič ter predstavniki borčevskih in nekaterih veteranskih organizacij.

“Gotovo je bil na slovesnosti tudi kakšen predstavnik naše stranke, samo, saj veste, kako je. To je tako kot z dobrimi deli — če so narejena v tišini, so več vredna, kot če so razglašena,” je poudaril Šarec. Dodal je, da je 80. obletnica dražgoške bitke zelo častitljiva obletnica. Spomnil pa je, da vsak na svoj način obeležuje in se spominja polpretekle zgodovine. Šarec je pri tem povedal, da v Dražgošah na ta dan še nikoli ni bil.

V nadaljevanju je Šarec izpostavil, da se stranka LMŠ proti fašizmu bori dejavno, v parlamentu. “Borimo se s tem, ko smo ustanovili dve preiskovalni komisiji. Komisija pod vodstvom Rudija Medveda preiskuje politični vpliv na policijo, druga komisija pod vodstvom Roberta Pavšiča pa preiskuje ravnanje akterjev ob epidemiji covida-19. Naš boj je vsak dan vsakemu viden. Imamo zelo aktivno poslansko skupino in na ta način se tudi borimo proti vsem pojavnim oblikam vladavine, ki jo gledamo že dve leti in nima mesta v zahodni demokraciji,” je še dejal Šarec.

Posnetek celotne oddaje si lahko ogledate na vrhu prispevka.

Komentari

Vaš komentar