Robert Golob napoveduje, da bodo odgovori na vprašanja, ali oziroma kako se bo podal na državnozborske volitve in s kom bo sodeloval, znani po 25. januarju. Naši viri pa pravijo, da se Golob nagiba k ustanovitvi nove stranke, ki naj bi – v navezavi s še nekaterimi akterji na levi sredini – kot peti del Koalicije ustavnega loka prispevala k volilni zmagi nad Janševo politiko. Kaj o morebitni širitvi menijo stranke KUL?
Z vstopom v super volilno leto so novo nastajajoče stranke pospešile svoje aktivnosti. Tako naj bi se v tednu ali dveh odvil ustanovni kongres stranke Igorja Zorčiča Lide – Liberalni demokrati, v začetku februarja pa naj bi se zgodil tudi kongres zelene stranke Vesna. Pri dilemi Roberta Goloba, ali naj ustanovi novo stranko ali naj prevzame katero od že obstoječih, pa se po besedah naših virov tehtnica vse bolj nagiba k ustanovitvi nove stranke.
Golob je sicer še skrivnosten. Na naša vprašanja, ali oziroma kako bo nastopil na prihajajočih državnozborskih volitvah in s kom se pogovarja o sodelovanju oziroma povezovanju, je odgovoril, da bodo odgovori znani po 25. januarju. Kot razlog, zakaj bo odločilen prav ta datum, je navedel, da imajo “tako zastavljene urnike”.
Prav tako tudi ni odgovoril na vprašanje, kdaj se namerava sestati s predstavniki Koalicije ustavnega loka (KUL). Po nekaterih namigih bi se to utegnilo zgoditi že prihodnji teden oziroma po tem, ko bo prihodnji četrtek v Mariboru organiziral drugo iz serije javnih tribun na temo “V kakšni državi želimo živeti?”
Kot pravijo naši viri, ki naj bi bili seznanjeni z Golobovimi razmišljanji, naj bi se ta skupaj s prihodnjimi strankarskimi sopotniki nagibal k širšemu sodelovanju v levosredinskem političnem prostoru oziroma k širitvi “štiriperesne kulovske deteljice še s petim peresom”. Kar bi pomenilo, da bi se koaliciji KUL pridružila tudi Golobova stranka – morda v povezavi z nekaterimi akterji, ki se jim v primeru samostojnega nastopa uvrstitev v parlament ne nasmiha, kot so stranka Zelenih dejanj (Z.Dej) nekdanjega okoljskega ministra Jureta Lebna, pa Zorčičev Lide in “prečiščen” Desus. Takšni široki združbi bi se utegnil pridružiti tudi predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.
Borut Živulović/BOBO
S široko “alianso” bi levosredinske stranke, ki nasprotujejo politiki trenutno vladajočih, po besedah naših sogovornikov pri volilcih vzbudile zaupanje, da so njihovi vodilni predstavniki sposobni preseči svoje ege in po volitvah sodelovati. Omenjeni scenarij pa ne predvideva oblikovanja skupne kandidatne liste strank KUL in Golobove stranke, prav tako si naši viri ne delajo utvar, da bi bil mogoč predvolilni dogovor o skupnem kandidatu za mandatarja. Izbiro tega naj bi torej prepustili volilcem. “Veliki načrt je, da bi KUL sprejel še potencialno peto navezo, ki bi lahko kasneje postala tudi prva sila. Treba je predstaviti povolilni koncept razvoja, da bodo volilci prepoznali možnost povolilnega povezovanja strank in se bodo v večjem številu podali na volitve,” je poudaril eden od naših sogovornikov, ki naj bi bil v stiku z Golobom.
Kako o sodelovanju z Golobom razmišljajo v KUL
In kaj o širitvi menijo v levosredinskih opozicijskih strankah LMŠ, SD, Levici in SAB, ki so v začetku jeseni podpisale dogovor o povolilnem sodelovanju? V vseh poudarjajo, da kakšnega vabila na pogovor z nekdanjim predsednikom uprave Gen-I še niso dobili, pa tudi da Golobova stranka še ni ustanovljena in da še ni znano, kakšna stališča bo sploh zastopala.
“KUL je pustil vrata odprta, če se bo pojavil kdo, ki bo sprejemljiv. O morebitnem sodelovanju z Golobom se še nismo pogovarjali, saj ta stranke še ni ustanovil. Prav tako ne vemo ničesar o tem, kakšen naj bi bil program morebitne Golobove stranke, njene prioritete …” je poudarila predsednica SD Tanja Fajon. Če bodo našli skupne točke, je sama povezovanju z Golobovo stranko naklonjena. “Naš skupni cilj mora biti, da na volitvah premagamo Janšo,” je dodala Fajon.
N1
Tudi prvak Levice Luka Mesec je poudaril, da stališč Roberta Goloba ne pozna in da ta stranke še ni ustanovil, se je pa pripravljen udeležiti pogovora z njim. “Čakamo vabilo. Nimamo razloga, da se ne bi pogovarjali,” je dejal Mesec.
Prvak LMŠ Marjan Šarec je naklonjen temu, da bi se z Golobom usedli predsedniki vseh strank KUL skupaj. Predvolilni dogovor se mu ne zdi potreben, povolilnega sodelovanja pa ne izključuje. Vendar pa morajo po Šarčevih besedah najprej videti, kakšna stališča bo morebitna Golobova stranka zastopala in kdo bo vstopil v njene vrste. “V LMŠ izključujemo zgolj pogovore s tistimi, ki podpirajo aktualno vlado,” je poudaril Šarec.
Vesna naj bi šla na volitve samostojno
Golob se bo jutri sicer sestal z vodilnimi predstavniki novo nastajajoče stranke Vesna, pri kateri sta osrednja akterja Urša Zgojznik in Uroš Macerl. Kot nam je dejal slednji, je Golob z njim kontaktiral, če bi se lahko sestali. “Za pogovore smo vedno odprti,” je povedal Macerl, ob tem pa dodal, da je njihov namen, da Vesna na volitvah nastopi samostojno.
Borut Živulović/Bobo
Večjo pripravljenost na sodelovanje z Golobom je zaznati v Zorčičevih krogih. V novo nastajajoči stranki Lide imajo po naših informacijah statut in program v glavnem spisan, zbranih pa imajo tudi že potrebnih 200 podpisov za ustanovitev stranke. Med vidnimi ustanovnimi člani naj bi bil nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar. Podpisov za ustanovitev stranke pa nista prispevala Janja Sluga in Jurij Lep, ki poleg Zorčiča sestavljata poslansko skupino nepovezanih poslancev. Iz nekaterih namigov je sicer mogoče sklepati, da bo Sluga vendarle pomagala pri ustanovitvi Zorčičeve stranke oziroma pri njenem povezovanju z drugimi levosredinskimi akterji. Jurij Lep naj bi po nekaterih informacijah še v začetku tega tedna razmišljal, da bi se pridružil LMŠ, a si je sedaj premislil. Na naše vprašanje, ali bo vstopil v LMŠ ali se bo pridružil Zorčičevi stranki, je danes odgovoril, da se v “zadnjih dneh dogaja veliko novega in nepredvidljivega, tako da trenutno ne drži ne prvo ne drugo”. Več nam ni želel povedati.
Robert Golob danes še ni želel razkriti, kdo bo poleg njega sodeloval na javni tribuni, ki jo prihodnji četrtek organizira v Mariboru. Navedel je le, da bo vabilo s seznamom udeležencev poslano v ponedeljek. Je pa udeležbo na tribuni potrdil politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič.
Da je bil vprašan, ali bi sodeloval, nam je povedal tudi predsednik Demosove vlade in bivši evropski poslanec iz vrst NSi Lojze Peterle. Vendar je udeležbo na tribuni zavrnil. “Pripravljen sem se pogovarjati in me zanima, kaj nova gibanja načrtujejo, ne bom pa nastopal kot Golobov navijač,” nam je dejal Peterle.
Spomnimo, da so na prvi tribuni sredi decembra v Ljubljani poleg Goloba sodelovali profesor Dragan Petrovec z Inštituta za kriminologijo, predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, žvižgač Ivan Gale, nekdanja vodja službe za kardiologijo na Pediatrični kliniki prof. dr. Mirta Koželj in prof. dr. Barbara ČenčurCurk z Naravoslovnotehniške fakultete (NTF) Univerze v Ljubljani. Tedaj je pogovor vodil novinar in odgovorni urednik spletnega portala Necenzurirano.si Primož Cirman, prihodnji četrtek ga bo kolumnist Marko Crnkovič.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje