Milan Brglez bo skupni predsedniški kandidat SD in Gibanja Svoboda

Slovenija 22. Sep 202218:175 komentarjev
Delite:
Milan Brglez
Foto: Borut Živulović/Bobo

Evropski poslanec Milan Brglez bo skupni kandidat SD in Gibanja Svoboda za predsednika države. Potem ko mu je danes soglasno podporo namenil svet Golobove stranke, ga je na tajnem glasovanju soglasno potrdilo tudi predsedstvo SD.

Svet stranke Gibanja Svoboda je evropskega poslanca iz vrst SD Milana Brgleza potrdil za kandidata za predsednika republike. To pomeni, da bo Brglez skupni kandidat dveh največjih koalicijskih strank: Gibanja Svoboda in SD.

Pred potrditvijo se je Brglez predstavil članom sveta Golobove stranke in odgovarjal na njihova vprašanja. Predsednik stranke Robert Golob je razpravo ocenil kot “zanimivo, prijazno in demokratično”.

“Vsa dosedanja politična pot Milana Brgleza kaže, da gre za osebo z visoko stopnjo integritete. To pomeni, da ne bo samo dober kandidat, ampak tudi dober predsednik države,” je poudaril Golob in napovedal Brglezovo zmago na predsedniških volitvah. Brglez bo kandidiral s podpisi poslancev – zbrati jih nameravajo deset, kolikor jih je za kandidaturo potrebnih, ali morda kakšnega več. Podpise bodo prispevali po principu zadrge – poslanci Svobode in SD se bodo podpisovali izmenično, na prvih dveh mestih pa bosta vodji njunih poslanskih skupin. Pri tem je Golob posebej izpostavil, da se bo kot prvi podpisal vodja poslancev Gibanja Svoboda Borut Sajovic.  Ker je sklep o podpori Brglezu svet Gibanja Svoboda, ki vključuje tudi vse strankine poslance, sprejel soglasno, naj po Golobovih besedah njihovi poslanci podpisov za katerega od drugih predsedniških kandidatov ne bi prispevali.

Napovedani pogovori, ki jih ni bilo

Svet Gibanja Svoboda naj bi sicer sklep o tem, katerega od kandidatov bo podprl po umiku Marte Kos iz predsedniške tekme, sprejel že prejšnji četrtek. A se to ni zgodilo. Odločanje so za teden dni preložili, prvaka stranke Roberta Goloba pa so pooblastili, da v tem času opravi pogovore z vsemi neodvisnimi kandidati za predsednika države.

“Predsednik Golob ima zahtevno vlogo opraviti večje število razgovorov,” je težo omenjenega sklepa v oddaji N1 STUDIO ubesedil Borut Sajovic. “Predsednik Golob se bo pogovoril s tremi levosredinskimi kandidati: Milanom Brglezom, Natašo Pirc Musar in Ivom Vajglom,” so bili bolj konkretni nekateri tesni Golobovi strankarski sodelavci.

A se je prvak Gibanja Svoboda po sprejemu omenjenega sklepa pogovoril zgolj z enim predsedniškim kandidatom, Milanom Brglezom, drugi so njegov klic zaman čakali. Golob je danes  povedal, da je na sestanku z Brglezom ugotovil, da je dogovor z njim mogoč, zato ni želel nadaljevati pogovorov z drugimi levosredinskimi kandidati. “Nisem se želel iti nekega lažnega iskanja kandidata, ker smo našli za moje pojme najboljšega. O tem sem obvestil tudi organe stranke,” je dejal Golob.

Brglez odstopil tudi kot predsednik Šahovske zveze Slovenije

V Gibanju Svoboda so podporo Brglezu pogojevali s tem, da si ga ne lasti ena stranka, torej SD, in da odstopi s strankarskih funkcij. “Želeli smo, da je skupni kandidat dveh in ne samo ene stranke. Dokaz o njegovi neodvisnosti je tudi to, da pogovori niso potekali med strankami, ampak s kandidatom samim. S tem je Brglez pokazal samostojnost, ki jo bo potreboval tudi kot predsednik države,” je poudaril Golob.

Kot smo poročali, je Brglez pogoja Gibanja Svoboda o odstopu z mesta predsednika konference Socialnih demokratov in o umiku soglasja h kandidaturi za podpredsednika SD nemudoma izpolnil. Ob tem so sicer v njegovih krogih poudarjali, da je to, da bo v primeru kandidature za predsednika republike takoj zapustil dotedanje funkcije ter se posvetil kandidaturi, Brglez vseskozi načrtoval. Danes so za N1 še potrdili, da je odstopil tudi kot predsednik Šahovske zveze Slovenije in Akademije za družbeno odgovornost. Član Socialnih demokratov pa Brglez za zdaj ostaja – članstvo naj bi zamrznil, če bo izvoljen na mesto predsednika države.

“Vesel in počaščen sem, da sta mojo odločitev za kandidaturo podprli stranki Gibanje Svoboda in SD”

Brglez je odločitev dveh največjih koalicijskih strank, da bo njun skupni kandidat, pozdravil. Kot osrednji razlog za svojo kandidaturo je navedel razvoj dogodkov v Sloveniji in Evropi. “Soočeni z izzivi nove krize, ob kateri si ne moremo privoščiti razprtij in ponavljanja starih napak z varčevanjem na ljudeh, moramo funkciji predsednika republike vrniti položaj in ugled,” je zapisal. Po Brglezovem prepričanju je funkcija predsednika republike vsebinska in ne zgolj protokolarna.

Predsednik države mora, tako Brglez, prebivalke in prebivalce Slovenije povezovati, jih poslušati in slišati, spoštovati mora ustavo in zakone ter skrbeti za ustavnost in zakonitost.

“Menim, da sem s svojim dosedanjim delom pokazal, da lahko dostojno počnem vse našteto ter da sleherno funkcijo, ki mi je zaupana, opravljam zavzeto in odgovorno,” je poudaril Brglez.

Milan Brglez
Foto : Borut Živulović/BOBO

Želja predsednice SD Tanje Fajon in tudi Roberta Goloba, da bi bil Brglez kandidat celotne koalicije, pa se ni uresničila. Najmanjša koalicijska stranka Levica se namreč v predsedniško tekmo podaja s svojim kandidatom, poslancem Mihom Kordišem.

Golob je pojasnil, da je bil scenarij, da bi bil Brglez kandidat celotne koalicije, aktualen vse do včeraj, izbiro Levice pa je ocenil kot njeno interno demokratično odločitev. Prvak Gibanja Svoboda obžaluje, da koalicija ni stopila skupaj, pričakuje pa, da se bo o predsedniškem kandidatu poenotila v drugem krogu volitev.

Spomnimo, da je koordinator Levice Luka Mesec po sredini seji sveta stranke povedal, da so dali na mizo vse opcije, torej so se pogovarjali tudi o morebitni podpori Brglezu. Ob tem je Mesec poudaril, da so pogovori o Kordiševi kandidaturi v stranki potekali že več tednov, pobuda za podporo Brglezu pa je “na žalost prišla šele prejšnji teden”. Svet Levice se je torej odločil, da gre stranka po že začrtani poti in v prvem krogu predsedniških volitev nastopi s svojim kandidatom.

“Spregovorili smo tudi o nevarnosti, s katero se kot država na teh predsedniških volitvah soočamo – nihče od nas si namreč ne želi, da bi desnica dobila predsednika države. Vendar pa bo o zmagovalcu volitev odločal drugi krog,” je dodal Mesec.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar