Projekt izgradnje nove sodne stavbe ni ustavljen, je le začasno zamaknjen, je navedla ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan. Za nadaljevanje projekta v finančnem načrtu ministrstva v naslednjih dveh proračunskih letih ni sredstev, v tem času pa bodo preverili ekonomsko upravičenost predvidene rešitve. Projekt, ki so ga projektanti ocenili na 135 milijonov evrov, se zaradi pričakovanih inflacijskih učinkov draži na 200 milijonov evrov.
Država ima v Ljubljani za Bežigradom že dlje časa zemljišče, rezervirano za gradnjo sodne palače. Dobrih 11 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče leži na območju med Dunajsko in Topniško cesto. Do leta 1994 je bila tam vojašnica, ki pa so jo potem porušili. In gradbena jama je ostala vse do danes.
A za projekt, ki naj bi rešil prostorsko stisko sodišč (ta so zdaj razdrobljena na več lokacij po prestolnici, na naketrih plačujejo najemnine), vsem pravosodnim ministrom zmanjka denarja. Nazadnje ga je konec leta 2018 obudila ministrica Andreja Katič iz SD. Takrat je dejala, da so bili v zvezi s tem projektom že pripravljeni tudi nekateri dokumenti in se zavezala, da bo s postopki nadaljevala.
Na predlanskem natečaju za najbolj primerno arhitekturno rešitev je slavil biro Bevk Perović. Mesec dni nazaj, tik pred podpisom pogodbe za projektiranje stavbe s tem birojem, pa je ministrstvo, ki ga zdaj vodi Dominika Švarc Pipan, projekt ustavilo. V proračunu za leti 2023 in 2024, sprejetem novembra, za palačo ni namenjen niti evro.
S 135 na 200 milijonov evrov
Pravosodna ministrica je zdaj v odgovoru poslancu SDS Andreju Hoiviku zapisala, da se je upravičenost izgradnje nove sodne stavbe v preteklosti pogosto utemeljevala z argumentom prihranka na najemninah poslovnih prostorov za delovanje sodišč v Ljubljani.
Ta odliv iz proračuna je v zadnjih petih letih znašal povprečno štiri milijone evrov na leto. Finančna sredstva za izgradnjo nove sodne stavbe pa so precej večja: projektantska ocena (135 milijonov evrov) se ob upoštevanju vpliva pričakovanih inflacijskih gibanj po navedbah Švarc Pipan dviguje na 200 milijonov evrov.
“Kar pomeni, da bi potreben vložek sredstev iz naslova prihrankov na najemninah poravnali v pol stoletja. To pa krepko presega življenjsko dobo nepremičnine, ki je s pravilnikom o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev ocenjena na 33 let,” je pojasnila ministrica. Prihranek iz naslova najemnin ne bi zadoščal niti za pokrivanje obračunane amortizacije po predpisani triodstotni letni stopnji.
Kupili videokonferenčno opremo
Po njenih besedah so zato že pristopili k celoviti analizi dejanskih potreb, tudi o tem, ali so razpoložljivi prostori optimalno uporabljeni. Na ta način želijo oblikovati smernice za kakovostno in sodobno zasnovo posameznih prostorov sodišč in sodišč kot celote. Pripravljajo tudi predlog meril za ureditev poslovnih prostorov za potrebe pravosodnih organov.
Zaključili pa so prvo fazo izgradnje prostorskega informacijskega sistema, ki bo “omogočal kakovostnejše spremljanje in odločanje ter učinkovitejše načrtovanje upravljanja in investiranja v prostore pravosodnih organov”. Za izboljšanje in posodobitev pogojev za delo pa je ministrstvo nabavilo videokonferenčno in pripadajočo opremo za razpravne dvorane, je v odgovoru še zapisala Švarc Pipan.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!