Ministrstvo o neodvisnosti medijev, opozicija o podrejanju

Med cilji predlogov novel zakona o medijih in zakona o RTVS, ki ju je ministrstvo za kulturo poslalo v medresorsko usklajevanje, je zagotavljanje neodvisnosti medijev. Z zakonom o medijih pa želijo krepiti medijski pluralizem in uredniško neodvisnost ter bolj ciljno usmeriti javni denar v kakovostne vsebine, so sporočili z ministrstva.

Sredstva določena v okviru vsakokratnega proračuna

Ministrstvo s predlogom novele zakona o medijih po navedbah ministrstva bolj jasno usmerja podporo ustvarjanju kakovostnih programskih vsebin v javnem interesu, zlasti kulturnih in umetniških vsebin, pa tudi v ukrepe, ki lahko prispevajo k razvoju medijev, prilagoditvi spremembam v medijskem okolju in dolgoročni vzdržnosti.

Višina sredstev za financiranje medijskih vsebin se ne bi določala več neposredno v zakonu, temveč v okviru vsakokratnega državnega proračuna, ob upoštevanju dejanskih potreb medijskega trga, javnofinančnih zmožnosti in fiskalnih pravil.

Iz sistema finančnih podpor bi izključili medije, povezane v programske mreže, s čimer bi se po navedbah ministrstva bolj usmerili v spodbujanje medijskega pluralizma, uredniške neodvisnosti in samostojne produkcije vsebin.

Prekrškovno sankcijo za spodbujanje nasilja ali sovraštva v medijih bi črtali, saj je to področje že urejeno v kazenskem zakoniku. "S tem se odpravlja podvajanje sankcijskih mehanizmov, krepi pravna varnost ter zmanjšuje tveganje neupravičenega ohlajevalnega učinka na svobodo izražanja in uredniško avtonomijo medijev," so zatrdili.

Določbe o vplivnežih pa so črtali, saj menijo, da je zakon o medijih namenjen predvsem urejanju medijev in njihovih izdajateljev.

Razmejevanje pristojnosti

Ministrstvo je v medresorsko usklajevanje poslalo predlog novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Temeljni cilj novele je po navedbah ministrstva "zagotoviti neodvisno, učinkovito in finančno vzdržno javno radiotelevizijo, ki bo lahko dolgoročno in kakovostno opravljala svoje javno poslanstvo".

Kot so navedli, je cilj predlaganih sprememb oblikovati organizacijsko strukturo, ki bo omogočala nemoteno javno službo, ohranjala uredniško neodvisnost RTVS ter hkrati zagotavljala racionalno, gospodarno in odgovorno upravljanje zavoda.

Novela zato po navedbah ministrstva jasneje razmejuje pristojnosti med programskim upravljanjem, poslovodenjem in nadzorom. Dosedanji svet RTVS bi preoblikovali nazaj v programski svet, ki bi se osredotočal na programske in razvojne vsebine, uresničevanje programskih standardov ter varovanje javnega interesa in programskega poslanstva, poslovno in finančno vodenje pa bi ločili od programskega odločanja.

Štiričlansko upravo bi nadomestil generalni direktor kot enotni poslovodni organ, ponovno pa bi vzpostavili nadzorni svet z izrazitejšim poudarkom na strokovnih kompetencah. "Predlagane rešitve so usmerjene v jasnejšo odgovornost, učinkovitejše odločanje ter boljši nadzor nad poslovanjem, ob tem pa se ohranjata javna služba in uredniška avtonomija," so navedli.

Novela ureja tudi področje arhivskega gradiva ter ohranja financiranje narodnostnih programov in glasbene produkcije iz državnega proračuna, pri čemer bi se višina denarja po navedbah ministrstva prilagajala dejanskim potrebam in proračunskim možnostim.

Opozicija: EU dobiva "novega Orbana"

Opozicijske stranke v pripravljenih predlogih novel zakonov vidijo zlasti korake k podrejanju medijev po meri premierja Janeza Janše in stranke SDS. Prepričani so, da ti predlogi kažejo, da EU dobiva "novega Orbana". Državljane pozivajo k zavrnitvi takšne politike, prvič že na posvetovalnem referendumu o ukinitvi rtv-prispevka.

V opozicijskih Svobodi, SD in Levici kot sporne vidijo zlasti predvidene spremembe v upravljanju Radiotelevizije Slovenije (RTVS). Vodja poslancev Levice Asta Vrečko, ki je v minulem mandatu vodila ministrstvo za kulturo, ko je to prav tako pripravilo spremembe obeh omenjenih zakonov, je danes ocenila, da predlagane spremembe o RTVS prinašajo "uveljavitev državne televizije, kar si SDS želi že dlje časa".

Kot je opozorila, bi po pripravljenem predlogu generalnega direktorja imenoval nadzorni odbor, v katerega bi šest izmed sedmih članov imenovala vlada. Kritična je tudi do predlaganih sprememb pri imenovanju članov vnovič predvidenega programskega sveta, kamor bi predstavnike med drugim predlagali teološka fakulteta, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije. To trenutno vodi predsednik kmetijskega foruma SDS Jože Podgoršek, je opozorila.

Nov zakon je med drugim komentirala z besedami, da gre za potezo, ki je "po učbeniku Orbana" in da "to ni več demokracija".

S poslanko Svobode Saro Žibrat sta ob tem ocenili, da želi vlada s predlaganimi spremembami iti še korak dlje od zakona o RTVS iz leta 2005 oz. tako imenovanega Grimsovega zakona, ki je veljal do uveljavitve novele, ki jo je sprejela prejšnja koalicija pod vodstvom prvaka Svobode Roberta Goloba. To po njunem mnenju kažejo tudi že spremembe financiranja z ukinitvijo rtv-prispevka, o katerih govori koalicija. "SDS je na veliko odprla vrata, z večjim desantom bodo šli na RTVS, kot smo ga videli v kateri izmed treh preteklih vlad," je prepričana Vrečko.

Z Žibrat pa sta kritični tudi do več predlaganih rešitev v novem medijskem zakonu, med drugim sta izpostavili predvideno prenovo sistema finančnih podpor medijem, spremembe pri poročanju o lastništvu medijev in odpravo izključitve medija iz financiranja zaradi pretekle kaznovanosti odgovornega urednika.

Žibrat je obenem opozorila še na lastniške spremembe portala N1, vse dogajanje na področju medijev po njenih besedah kaže na to, da je v mandatu aktualne vlade pričakovati le še "enoumje, ker se vlada počuti nedotakljiva". "V Svobodi opažamo, da ima Evropska unija novega Orbana, novega trojanskega konja, ki sliši na ime Janša. In ta naš slovenski Orban nam ne dela sramote le v zunanji politiki, ampak si želi še bolj grobo podrediti medije, ob tem pa prekršiti celotno evropsko medijsko zakonodajo," je bila ostra.

Kot je še dodala poslanka in podpredsednica SD Andreja Katič, je ob odnosu aktualne koalicije do medijev možno potegniti le en zaključek, in to je, da predvidene spremembe zagotovo ne gredo v smeri krepitve medijske neodvisnosti. "V ozadju gre za pridobitev večjega političnega vpliva koalicije ali tudi kakršnihkoli drugih gospodarskih interesov," je menila.

Po njenih besedah je sicer treba še počakati na končno verzijo predloga, a po njenih besedah že predviden posvetovalni referendum nakazuje smer politizacije medijskega prostora.

V opozicijskih strankah tako volivce pozivajo, da takšno politiko na referendumu zavrnejo.