Na vseh treh posvetovalnih referendumih bi lahko glasovali 11. oktobra

Poslanci so na torkovi izredni seji podprli posvetovalne referendume, ki so jih predlagali poslanci koalicije in Resnice. Na njih želijo pridobiti odgovor državljanov na vprašanja, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe brez objektivnih ovir za delo pogojuje z aktivnim opravljanjem družbenokoristnega dela, ali naj se ukine obvezno plačevanje rtv-prispevka in ali naj imajo pravico voliti na lokalnih volitvah državljani Slovenije in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav.

Danes je odbor DZ za notranje zadeve in javno upravo z osmimi glasovi za in štirimi proti podprl predlog odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Predvsem pri tem se je znova vnela burna debata.

DZ je sredi junija namreč sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki ukinjajo volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. Nasprotniki zakona so vložili tudi predlog za naknadni zakonodajni referendum. Podpise volivcev bodo začeli zbirati s 1. septembrom. Vsaj do izteka roka za zbiranje podpisov, torej do 5. oktobra, zakon sicer ne bo stopil v veljavo.

V koaliciji menijo, da sprejetje sprememb in postopki v zvezi z morebitnim zakonodajnim referendumom o tem zakonu sami po sebi ne pomenijo, da DZ v okviru svojih zakonodajnih pristojnosti ne bi mogel ugotavljati volje volivcev glede prihodnje ureditve tega področja.

V opoziciji medtem poudarjajo, da je posvetovalni referendum neustaven, saj po zakonu DZ lahko razpiše posvetovalni referendum le za vprašanja, o katerih še ni dokončno odločil. Razmišljajo tudi o možnosti ustavne presoje.

Ukinitev obveznega plačevanja RTV prispevka

Odbor DZ za kulturo je z devetimi glasovi za in štirimi proti podprl predlog odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka.

V Svobodi so poslancem koalicije očitali, da želijo s tem in drugimi predlaganimi posvetovalnimi referendumi zamegliti zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki bo prav tako potekal 11. oktobra.

V luči predloga novele zakona o RTVS, ki jo je ministrstvo za kulturo v sredo poslalo v medresorsko usklajevanje, pa so koaliciji očitali tudi željo po ponovnem prevzemu in podreditvi javne radiotelevizije.

Novela ministrstva, ki sicer ne predvideva ukinitve RTV prispevka, med drugim vrača sistem upravljanja na generalnega direktorja in programski svet, uvaja tudi nadzorni svet, v katerega bo pet od šestih članov imenovala vlada.

Ob tem je poslanka Svobode Sara Žibrat spomnila na odločitev ustavnega sodišča, ki je pojasnilo, da morajo biti organi javne radiotelevizije oblikovani pluralno in na način, ki preprečuje odločilen oziroma prevladujoč vpliv politike na njihovo imenovanje oziroma delovanje. "Vi greste pa v popolnoma nasprotno smer," je dejala. Poudarila je tudi, da bo zato rezultat posvetovalnega referenduma le referenca za to, "da se vedno znova lotite RTVS".

Na buren odziv je naletela tudi prošnja predsednice odbora DZ Alenke Jeraj, naj se v razpravi poslanci omejijo le na datum izvedbe referenduma. Poslanci iz vrst koalicije na odboru niso razpravljali.

Pogojevanje socialne pomoči z družbenokoristnim delom

Odbor DZ za demografijo, družino, socialne zadeve in invalide pa je predlog odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom podprl z osmimi glasovi za in petimi proti.

V Svobodi so poslancem koalicije očitali, da želijo s predlaganimi posvetovalnimi referendumi zamegliti in preusmeriti pozornost od zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki bo prav tako potekal 11. oktobra. Podobno menijo tudi v SD.

SDS: Pri predlaganem datumu gre za zmanjševanje stroškov

Pri predlaganem datumu za posvetovalne referendume gre za racionalizacijo in zmanjševanje stroškov, zatrjujejo v SDS, po besedah poslanca SDS Žana Mahniča pa si seveda želijo tudi višje udeležbe na referendumih. Ob tem so spomnili, da je tudi opozicija ob zadnjih evropskih volitvah z istimi argumenti v vlogi koalicije predlagala še tri posvetovalne referendume.

Vladajoča koalicija ima že zdaj vse zakonske možnosti, da uredi ta vprašanja, predvsem glede socialne pomoči, so izpostavili tudi v SD. V Svobodi pa menijo še, da bo izid posvetovalnih referendumov koaliciji služil le za izgovor za nadaljnje poteze, predvsem glede ukinitve rtv-prispevka.

V SDS pa so poudarili, da si z referendumi želijo dodatne legitimnosti za reševanje teh vprašanj. "Kako lahko bolj legitimno ukineš obvezni rtv-prispevek, če ti državljani na posvetovalnem referendumu rečejo, da ga ukini. Ali pa vežeš socialno podporo na opravljanje družbenokoristnih del, kot da ti državljani to rečejo," je dejal Mahnič.

Tudi poslanka Demokratov Mojca Žnidarič meni, da je smiselno, da se vsi referendumi izvedejo na isti dan in da ljudi vprašajo o vsebini, zapisani v koalicijskih pogodbi.

Poslanka NSi Iva Dimic verjame, da bodo ljudje na referendumih glasovali za, saj je "čas za boljšo in sodobno Slovenijo".

Poslanci poslanskih skupin Resnica in Levica na odborih niso razpravljali. DZ bo o razpisu referendumov odločal v petek.