Poslanci se bodo v petek sestali na izredni seji, na kateri bodo razpravljali o predlogu SDS za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu vladnega predloga novele zakona o dohodnini, je sklenil kolegij predsednice državnega zbora. Sklic seje je zahtevala koalicija, ki upa na sprejem novele do konca leta, v opoziciji pa so nad tako zgodnjo obravnavo ogorčeni.
V koaliciji so zahtevo za izredno sejo vložili, potem ko so poslanci SDS minulo sredo, tik pred glasovanjem o sprejemu predloga novele zakona o dohodnini, presenetili z vložitvijo predloga za razpis posvetovalnega referenduma. S tem so onemogočili sprejem novele, s katero vlada ustavlja postopno zviševanje splošne olajšave do leta 2025 in odpravlja nekatere razbremenitve, potrjene spomladi v času prejšnjega sklica parlamenta.
Kot je na kolegiju predsednice DZ, ki ga je danes vodil podpredsednik DZ Danijel Krivec (SDS), uvodoma opozorila vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec, se pod aktualno koalicijo nujni zakoni sprejemajo po tekočem traku. Po njenih besedah jih je koalicija v tem mandatu od 50 po nujnem postopku vložila 31 oz. 28 odstotkov.
Godec je prepričana, da se s tem krši 143. člen poslovnika, kjer je zapisano, da se nujni postopek uveljavlja le “zaradi interesov varnosti ali obrambe države ali zaradi odprave posledic naravnih nesreč ali zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države, lahko vlada predlaga sprejem zakona po nujnem postopku”. “Glede na statistiko se zdi, da je Slovenija v izrednem stanju. A pregled zakonov po njenem kaže, da je bil nujni postopek upravičen le v enem ali dveh primerih.
Poslanska SDS je menila, da vlada nujne postopke izkorišča tudi kot izgovor za neupoštevanje 30-dnevnega roka, ki je sicer predviden pred odločanjem o zahtevi za posvetovalni referendum o nekem predlogu zakona. “Najdete mišje luknje, da zadeve spravljate skozi,” je dejala. V naslednji fazi “boste inovativno iznašli možnost, da sploh ne bo več mogoče razpisati zakonodajnih referendumov,” je bila ostra.
Ob tem se Godec ni mogla izogniti vsebini vladnega predloga novele zakona o dohodnini, ki “napoveduje nižje plače, povišanje davkov”. “Prakso nujnosti, izrednih razmer, je po 24. aprilu uvedel nekdo, ki je na dan imenovanja nove vlade vložil kar 30 zakonov, da bi uredil stvari, ki jih prej ni znal, in ni bil sposoben urediti. Če je v tej državi nekaj tako nujnega, da prvi dan nove vlade vložiš 30 zakonov, potem se z vami strinjam. Nujnost urediti določene stvari smo začutili tudi mi,” se je na kritike odzval Borut Sajovic (Svoboda).
“Med zadevami, ki so bile tako zelo nujne, sta se našli tudi dve interpelaciji, to je bilo najbolj nujno, seveda zaradi enih volitev. Rezultat pa je bil kar pomenljiv, pri eni je bilo glasovanje 52:20,” je dodal. Ob tem je vodja poslanske skupine Svoboda spomnil, da je skrajšanje 30-dnevnega roka za posvetovalni referendum v primeru obravnave nekega zakona po nujnem postopku ustrezno tudi po mnenju zakonodajnopravne službe.
Tudi sam se je dotaknil vsebine predloga novele zakona o dohodnini, s katero da v teh “težkih in odgovornih časih skrbijo za najbolj ranljive”. “Tako kot recimo v Angliji, Nemčiji, kjer ravno zdaj spreminjajo davčno reformo /…/, je v normalnem svetu prav, da v težkih časih tisti, ki imajo več, tudi plačajo kanček več. To je še en razlog več, da zadevo rešimo hitro in odločno,” je sklenil.
V zakonodajnopravni službi so na koncu pojasnili, da je skrajšanje 30-dnevnega roka za posvetovalni referendum v primeru nujnega postopka ustrezno, so pa tudi sami pozvali k restriktivni razlagi nujnega postopka in upoštevanju pogojev pri odločanju o njem. O predlogu za razpis posvetovalnega referenduma bodo poslanci tako razpravljali v petek. Pričakovati je njegovo zavrnitev. Novela zakona o dohodnini pa mora biti sprejeta do konca leta, če jo želi vlada uveljaviti s 1. januarjem 2023.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!