Na štirih lokacijah po Ljubljani so izmerili prevelike koncentracije dušikovega dioksida. "Samo z doslednim spremljanjem onesnaženosti lahko učinkoviteje izvajamo politike za boljšo kakovost zraka, hkrati pa bolje zaščitimo ranljivejše skupine prebivalstva," je ob objavi rezultatov meritev opozorila Marjeta Benčina iz Focusa.
Nevladni organizaciji Focus in Inštitut za zdravje in okolje sta na štirih lokacijah v Ljubljani odkrili previsoke koncentracije dušikovega dioksida (NO2), zdravju zelo škodljivega plina, ki izvira predvsem iz dizelskih vozil. Najvišje vrednosti koncentracij dušikovega dioksida so zaznali na Šmartinski cesti pri Ortobaru, so sporočili iz Focusa.
Nevladniki so meritve opravili na štirih “problematičnih” lokacijah po Ljubljani: na Drenikovi ulici pri Športnem društvu GIB, na Šmartinski cesti pred podvozom pri Ortobaru, pred križiščem med Bleiweisovo in Tržaško ter blizu uradne merilne postaje na Vošnjakovi ulici. Gre za nadaljevanje kampanje Pozor: Tukaj je dihanje nevarno!, v okviru katere so februarja 2021 na 156 lokacijah opravili meritve kakovosti zraka.
Meritve so potekale s pomočjo difuzivnih vzorčevalnikov med aprilom 2021 in marcem 2022. Vzorčevalnike so nato poslali na analizo v laboratorij Passam v Švico.
V več kot polovici primerov so bile izmerjene vrednosti, ki presegajo zakonsko določene letne mejne koncentracije 40 mikrogramov na kubični meter. Obenem so vse izmerjene vrednoti presegale priporočeno zgornjo mejo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) desetih mikrogramov na kubični meter. Na vseh štirih lokacijah so bile vrednosti tudi večinoma višje od vrednosti na uradni merilni postaji na Vošnjakovi.
Najbolj problematična ostaja lokacija ob Šmartinski cesti
Lokacija z najvišjimi vrednostmi koncentracij dušikovega dioksida ostaja tista na Šmartinski cesti. Kot poudarjajo v Focusu, so bile koncentracije na vseh lokacijah nekoliko nižje spomladi in poleti ter nekoliko višje septembra in pozimi, kar je skladno z vplivi vremena.
Izraziti višek so na vseh lokacijah zaznali septembra lani. “Glede na fizikalne značilnosti NO2, lokalno učinkovanje onesnaževala in vremenske značilnosti v času meritev vremenske razmere niso bile poglaviten dejavnik večjih koncentracij onesnaževala, ampak je bil verjetno pomembnejši dejavnik onesnaženja vpliv količine prometa ob različnih protikoronskih ukrepih,” so pojasnili.
Na podlagi rezultatov meritev v Focusu opozarjajo, da uradne merilne postaje niso nameščene na mestih, kjer je onesnaženost zraka najslabša. Zato predlagajo, da se mrežo merilnih mest pregleda in razširi. Obenem poudarjajo, da bi morala prenovljena evropska direktiva o kakovosti zunanjega zraka od držav in mest zahtevati bolj razširjeno mrežo merilnih postaj in hkrati vključiti meritve z zelo natančnimi difuzivnimi vzorčevalniki, ki so majhen strošek, a dobra dopolnitev merilnih postaj. Mesta prav tako pozivajo k zmanjšanju motorne prometne aktivnosti.
“Samo z doslednim spremljanjem onesnaženosti lahko učinkoviteje izvajamo politike za boljšo kakovost zraka, hkrati pa bolje zaščitimo ranljivejše skupine prebivalstva,” je opozorila Marjeta Benčina iz Focusa.
“Ključno je, da na ravni vseh držav EU čim prej posodobimo zakonodajo tako, da bo v skladu z omenjenimi smernicami, hkrati pa začnemo še dosledneje izvajati ukrepe, ki pripomorejo k boljši kakovosti zraka ter posledično boljšemu zdravju prebivalcev,” pa je dejal Tomaž Gorenc z Inštituta za zdravje in okolje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje