Predstavniki strank, ki na volitvah kandidirajo v vseh volilnih enotah, so na Radiu Slovenija še zadnjič soočili svoja mnenja. Med drugim so razpravljali o oblikovanju nove koalicije in težavah v zdravstvu, kjer del strank rešitev vidi v vključevanju zasebnikov v javni zdravstveni sistem, del pa v krepitvi javnega zdravstva.
Stališča strank so predstavili Romana Tomc (SDS), Janez Cigler Kralj (NSi), Andrej Magajna (gibanje Povežimo Slovenijo), Marjan Šarec (LMŠ), Tanja Fajon (SD), Luka Mesec (Levica), Maša Kociper (SAB), Marta Kos (Gibanje Svoboda), Zmago Jelinčič (SNS), Ljubo Jasnič (Desus), Aleksandra Pivec (Naša dežela), Urša Zgojznik (Vesna), Zoran Stevanović (Resni.ca), Petra Kovačec (Pirati), Bernard Brščič (DOM), Ivan Gale (Naša prihodnost in Dobra država), Gregor Kos (Zdrava družba) in Anica Bidar (Za ljudstvo Slovenije).
Stranke so uvodoma soočile svoje mnenja o oblikovanju bodisi leve bodisi desne vlade po državnozborskih volitvah. Predstavniki vladnih SDS in NSi ter opozicijske SNS so poudarili, da je najprej treba počakati na rezultate volitev, šele nato bodo lahko stekli pogovori o oblikovanju morebitnih koalicij. Tako Tomc kot Cigler Kralj sta ob tem izpostavila dosežke aktualne vlade, menita tudi, da si volivci želijo, da vlada z dobrim delom nadaljuje.
V SAB in LMŠ so prepričani, da bodo del naslednje vlade
Predstavniki strank KUL in Gibanja Svoboda, ki računajo na to, da bodo po volitvah sestavili levosredinsko vlado, so med prvimi koraki nove vlade navedli sprejem predloga zakona, ki bi odpravil škodljive poteze aktualne vlade. V LMŠ in SAB, ki se glede na aktualne javnomnenjske ankete gibljeta okoli parlamentarnega praga, so prepričani, da bodo del naslednje vlade. Šarec je ob tem zavrnil navedbe, da je padec podpore njegovi stranki žrtev vstopa še enega novega obraza v politiko. Kot je poudaril, ima v demokraciji vsakdo pravico vstopiti v politiko in ustanoviti svojo stranko. Kociprova pa je prepričana, da bo SAB trden člen nove levosredinske vlade, ki bo zdržala cel mandat.
Jasnič meni, da bo Desus obstal, četudi ne bo del naslednje vlade in bo še naprej močan na terenu. Magajna je zatrdil, da so pripravljeni na pogovore z vsemi političnimi akterji, Gale pa ne zavrača sodelovanja s KUL, težje pa si predstavlja sodelovanja z akterji, ki jim je “ustava bolj priročnik kot vrhovni zavezujoči akt”.
Pivec ne skriva ambicij, da bi ponovno postala ministrica za kmetijstvo
Pivc si želi vstopa v novo vlado, prav tako pa ne skriva ambicij, da bi se ponovno zavihtela na vrh kmetijskega resorja. Po besedah Petre Kovačec so Pirati pripravljeni vstopiti v vlado s strankami, ki bodo zagotavljale svobodo, demokracijo in pravno državo, Urša Zgojznik pa je poudarila, da zelena politika ni ne leva in ne desna. V zunajparlamentarnih strankah Resni.ca, Domovinska liga, Za ljudstvo Slovenije in nestrankarskem gibanju Zdrava družba pa so se zavzeli za spremembo obstoječega političnega sistema, napovedujejo tudi vstop drugačne politike v DZ.
V nadaljevanju so predstavniki strank soočili svoje rešitve in poglede, ki se nanašajo na javno zdravstvo. V SAB se po besedah Maše Kociper zavzemajo, da bi zdravniki, zaposleni v javnem zdravstvenem sistem, lahko dodatno delali pri zasebnih izvajalcih šele, ko bi opravili vse obveznosti v javnem sistemu. S tem sta se strinjala tudi Šarec, ki se je zavzel tudi za plačevanje zdravstvenih storitev po učinku in ne plansko, in Mesec, ki se je zavzel za ustanovitev agencije za enotna naročila v zdravstvu. Ukinitev t. i. zdravnikov dvoživk je podprl še Jasnič. Mesec in Šarec sicer podpirata tudi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Pacient si mora sam izbrati, kje bo opravil poseg, denar pa mu mora slediti, so prepričani v NSi. Da je ob določenih pogojih zdravstvo treba vključiti tudi zasebnike, menita še Pivčeva in Brščič. Tomčeva je ocenila, da je razlog za čakalne vrste premalo podeljenih koncesij v preteklosti, zato je “treba vključiti vse razpoložljive kadre”.
Kam bi se odpravili na prvi obisk: v Kijev ali Moskvo?
Po mnenju predstavnika SNS je treba “prečistiti” Zavod za zdravstveno zavarovanje. Zdravstvene zavarovalnice imajo prevelike dobičke, morali bi znižati premije ali dobičke vrniti v zdravstvo, pa je dejal Magajna. Podpredsednica Gibanja Svoboda Kos je poudarila, da je za ureditev razmer v zdravstvu potrebnih več zdravnikov in digitalizacija, Pirati pa, da v Sloveniji v zdravstvo vlagamo premalo denarja. V Vesni rešitve za zdravstvo med drugim vidijo v digitalizaciji.
Del strank bi zdravstvo reševalo tudi z uvedbo novih položajev. V SD bi uvedli državnega sekretarja za odpravo čakalnih vrst, v gibanju Zdrava družba pa državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje za komplementarno in integrativno medicino. Bidar, Gale in Stevanović so se med drugim zavzeli za odpravo korupcije v zdravstvu. Predstavniki strank bi sredstva za financiranje zdravstva in drugih sistemov krepili na različne načine. Nekateri se zavzemajo za manjšo javno porabo, omejevanje korupcije, racionalizacijo sredstev, pa tudi spremembo obdavčitve. Nekateri se ob tem zavzemajo za nižanje, drugi pa za višanje davkov.
Ob koncu so predstavniki strank odgovarjali tudi na vprašanje, kam bi se na prvi obisk odpraviti novi predsednik vlade; v Moskvo ali Kijev. Zadnjo možnost so izbrali predstavniki SDS, NSi, gibanja Povežimo Slovenijo, SD, LMŠ, Levice, SAB, Gibanja Svoboda, Vesne, Naše dežele in Piratske stranke.
Vse relevantne informacije o prihajajočih volitvah lahko spremljate tudi na naši posebni spletni strani n1info.si/volitve-2022.
Spremljajte volitve 2022 na n1info.si. #volitve #volitve2022 #n1slovenija
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!