V državnem zboru se je na nujni seji v tako imenovani tihi sobi sestal parlamentarni odbor za zunanjo politiko. Tema: kibernetski napad na ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Da bi morali o tem obširno spregovoriti, je že na seji odbora sredi aprila izpostavil njegov podpredsednik in poslanec SDS Anže Logar, saj da gre za "največji vdor v informacijsko strukturo resorja, ki je državotvoren". Takrat se je Logar spraševal, zakaj zunanje ministrstvo, ki ga v tem mandatu vodi Tanja Fajon, ukrepa tako počasi. A zadnje ugotovitve kažejo, da naj bi kibernetski napad, na katerem naj bi bili odtisi Kitajske, trajal že vsaj od marca 2022, ko je bil na čelu ministrstva za zunanje zadeve prav Anže Logar. So pozornost Kitajske pritegnile Janševe izjave o izmenjavi predstavništev s Tajvanom?
Ko se je v začetku aprila razkrilo, da je slovensko zunanje ministrstvo tarča kibernetskega napada, je močno završalo. Še bolj je završalo, ko se je sredi aprila v javnosti začelo odkrivati, da bi lahko sledi kibernetskega napada na eno najpomembnejših slovenskih državnih institucij vodile na Kitajsko.
Že sredi aprila je o tem razpravljal tudi parlamentarni odbor za zunanjo politiko, kjer je nekdanji zunanji minister, danes pa poslanec SDS Anže Logar državnega sekretarja zunanjega ministrstva Samuela Žbogarja spraševal o “največjem vdoru v informacijsko strukturo resorja, ki je državotvoren”. Zanimalo ga je, ali so na pogovor morda že poklicali kitajskega veleposlanika in zakaj nekaj dni po odkritju napada še ni bilo seje sveta za nacionalno varnost, niti ni ministrstvo na zaprti seji z ugotovitvami seznanilo poslancev.
Žbogar je Logarju tedaj odgovarjal, da so na ministrstvu takoj po ugotovljenem napadu izklopili informacijski sistem, da še vedno ugotavljajo, kako obsežen je bil in kdo stoji za njim, ter da bodo sejo odbora za zunanjo politiko in sveta za nacionalno varnost sklicali takoj, ko bo pripravljeno tudi celovito poročilo o napadu.
Logar je na omenjeni seji predlagal, da ministrstvo za zunanje in evropske zadeve odboru poda zelo natančno obrazložitev o dimenziji in ukrepih, ki jih je sprejelo “na podlagi tega v bistvu kibernetskega zločina”. Razprava na to temo se je nadaljevala na današnji seji odbora za zunanjo politiko v tihi sobi državnega zbora, kamor javnost nima dostopa. Izjav za javnost po koncu seje ni bilo, ugotovitve o napadu pa po besedah naših virov kažejo, da je napad trajal že vsaj od marca 2022, ko je bil na čelu zunanjega ministrstva prav Anže Logar.
Neustrezna zaščita pred napadom
Podrobnejše ugotovitve zunanjega ministrstva uradno sicer še niso znane, po informacijah N1 pa bi morali na ministrstvu v času Logarja že oktobra 2021 vzpostaviti resnejšo obrambo pred možnostjo kibernetskih napadov, kar pa naj se ne bi zgodilo. Po poročanju portala 24ur.com se s primerom kitajskega vdora v sistem zunanjega ministrstva ukvarja tudi že pristojni inšpektorat, ki naj bi ugotavljal podobno “katastrofalno stanje, polno pomanjkljivosti, kakšnega so zaznali tudi po kibernetskem napadu na upravo za zaščito in reševanje”.
A napad na zunanje ministrstvo z izsiljevalskim virusom skupine APT15 (Vixen Panda), ki naj bi bil povezan s Kitajsko ljudsko armado, naj bi bil precej bolj resen od napada na upravo za zaščito in reševanje. Mediji so poročali, da naj bi organizirana skupina, ki naj bi stala za napadom, njene povezave pa segajo do Ljudske republike Kitajske, že več mesecev dostopala do podatkov s strežnikov slovenskega ministrstva in diplomatske mreže in imela po nekaterih informacijah dostop tudi do depeš, ki so jih diplomati pošiljali prek internih kanalov na ministrstva.
Kaj naj bi pritegnilo pozornost Kitajske?
Za zdaj tudi še ni uradnega odgovora, zakaj je zunanje ministrstvo sploh postalo tarča kibernetskega napada, za katerim naj bi stala Kitajska.
Kot poroča 24ur.com in kot pravijo tudi nekateri viri N1, naj bi obstajala možnost, da je to sovpadlo z izjavami nekdanjega predsednika vlade Janeza Janše v intervjuju za indijsko televizijo Doordarshan in njegovimi objavami o Kitajski in Tajvanu na Twitterju.
“Delamo na izmenjavi predstavništev,” je v intervjuju za indijsko televizijo januarja lani razkril Janša in dejal tudi, da bo Slovenija podprla vsako suvereno odločitev Tajvancev: če bodo želeli živeti neodvisno ali pa če se bodo “svobodno, brez prisile, vojaškega posredovanja, izsiljevanja ali strateškega goljufanja, kot se trenutno dogaja v Hongkongu, odločili, da bi bili radi del Kitajske”. Hkrati je bil Janša zelo kritičen do Kitajske, ker se je ostro odzvala na odločitev Litve, da odpre svoje diplomatsko predstavništvo v Tajpeju in dopusti tajvansko v Vilni.
Uradne kitajske oblasti so se na ta Janšev nastop ostro odzvale. Označile so ga kot nevarnega in poudarile, da je Tajvan “nedeljiv del kitajskega ozemlja”. Nasprotovanje tem Janševim izjavam pa je tedaj izrazil tudi gospodarski minister v Janševi vladi Zdravko Počivalšek.
Zunanje ministrstvo pod vodstvom Logarja je nato v odzivu na Janševe izjave zapisalo, “da Slovenija in EU v odnosih do Kitajske upoštevata načelo ene Kitajske”. A je poudarilo tudi, da v več državah EU obstajajo gospodarsko-kulturna predstavništva Tajpeja, ki sicer ne uživajo diplomatskega statusa, prav tako pa ima več držav EU takšna predstavništva v Tajpeju. Zato so na ministrstvu pod vodstvom Logarja menili, da odpiranje oziroma obstoj tovrstnih predstavništev ne predstavlja kršitve načela ene Kitajske in je namenjeno poglobitvi gospodarskega in kulturnega sodelovanja.
Ob nastopu vlade Roberta Goloba, ko je ministrstvo za zunanje zadeve prevzela Tanja Fajon, so načrte o izmenjavi predstavništev med Slovenijo in Tajvanom opustili.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje