Najvišje število poslank: kandidatke novih strank imajo večje možnosti

Slovenija 25. Apr. 202217:08 > 26. Apr. 2022 09:411 komentar
Delite:
Foto: Srdjan Živulović/BOBO

V novem sklicu državnega zbora je 35 poslank, kar je najvišji delež žensk med poslanci doslej. Za razliko od prejšnjega sklica imajo tokrat vse izvoljene stranke med svojimi poslanci ženske. Okoli dve tretjini poslank bo prvič sedlo za poslanske klopi. Kaj botruje višjemu številu poslank? Profesorica sociologije Milica Antić Gaber ocenjuje, da jim volilno telo zaupa. A ob tem poudarja, da imajo kandidatke novih strank, ki na volitvah zmagajo, večje možnosti za uvrstitev v parlament. Opozorila je, da večina poslank prihaja iz strank levo od sredine, kjer se delež žensk giblje okoli 40 odstotkov. V poslanskih skupinah strank desno od sredine pa je delež poslank 25-odstoten.

V novem sklicu državnega zbora bo v poslanske klopi sedlo 35 poslank, ženske pa bodo tako predstavljale 38,8 odstotka vseh poslancev. Deveti sklic državnega zbora bo tako imel najvišji delež poslank. Vse stranke, ki so prestopile parlamentarni prag, imajo med izvoljenimi tudi poslanke.

Največji delež poslank ima Gibanje Svoboda, ki je osvojilo 41 mandatov, v poslanske klopi pa bo sedlo 21 poslank. SDS, ki je osvojila 27 mandatov, bo zastopalo sedem poslank. NSi je dobila osem poslanskih mest, v državni zbor sta se uvrstili dve kandidatki. Med sedmimi poslanci SD bodo tri ženske, v klopeh Levice, ki je dobila pet mandatov, pa bosta dve poslanki.

Katere kandidatke so zbrale dovolj podpore?

Med vidnejšimi obrazi, ki bodo zastopali stranko Gibanje Svoboda, je podpredsednica stranke Urška Klakočar Zupančič. Na listi Gibanja Svoboda se je v parlament ponovno uvrstila tudi Janja Sluga, ki je bila 2014 izvoljena na listi SMC, zdaj pa je delovala v poslanski skupini nepovezanih poslancev. Med poslankami sta še Mirjam Bon Klanjšček, ki je bila med letoma 2014 in 2018 poslanka SAB, in Tamara Vonta, ki je v parlamentu zastopala Pozitivno Slovenijo. Med poslankami bosta še novinarka Mojca Pašek Šetinc in direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak.

SDS je tudi na tokratnih volitvah, tako kot leta 2018, dobil sedem poslank. V parlament so se tako ponovno uvrstile Eva IrglAlenka JerajJelka GodecAnja Bah ŽibertKarmen Furman in Suzana Lep Šimenko. Iz poslanskih klopi se poslavlja Nada Brinovšek, na novo pa je bila izvoljena Maja Kocjan, ki se je 2018 potegovala za mesto županje Občine Črnomelj.

Tudi na NSi je ponovno dobila dve poslanki, ponovno je bila izvoljena Iva Dimic. Na volitvah 2018 se je v parlament uvrstila Ljudmila Novak, ki je bila leto kasneje izvoljena za evropsko poslanko. Tokrat pa se v parlament vrača podpredsednica stranke Vida Čadonič Špelič.

Delež poslank v novem sklicu parlamenta
Foto : N1

Med kandidatkami SD sta bili ponovno izvoljeni aktualni poslanki Meira Hot in Bojana Muršič, v parlament pa je bila izvoljena tudi predsednica stranke ter evropska poslanka Tanja Fajon. Na volitvah 2018 sta bili izvoljeni dve poslanki SD, tokrat pa imajo eno poslanko več.

V poslanske klopi Levice bosta sedli dve poslanki. Ponovno je bila izvoljena Nataša Sukić, na novo pa je izvoljena Ana Černe. 2018 je bila iz stranke Levica izvoljena še igralka Violeta Tomić, ki je nato v začetku leta iz stranke izstopila, tokrat pa je kandidirala na skupni listi Naše prihodnosti in Dobre države.

Kdo so kandidati, ki so bili na letošnjih volitvah uspešni, lahko preverite v prispevkih Kdo so novi poslanci: objavljamo seznam in Med poslanci tudi Zavec, Vonta in Pašek Šetinc, ne pa tudi Hojs in Židan.

Najvišji delež poslank do zdaj

V tokratnem sklicu bo delež poslank najvišji do zdaj, ženske so namreč dobile 38,8 odstotka vseh mandatov. Od prvega sklica parlamenta število poslank narašča, v prvem mandatu med 1992 in 1996 so ženske predstavljale le 13,9 odstotka poslancev. Najmanj poslank je bilo v drugem sklicu  (1996-2000), ko so ženske predstavljale le 10,1 odstotka vseh izvoljenih predstavnikov ljudstva. V tretjem (2000-2004) in petem mandatu (2008-2011) se je delež žensk gibal okoli 15 odstotkov, v četrtem (2004-2008) pa je bil 12,6-odstoten. Nato pa je v šestem sklicu (2011-2014) parlamenta delež poslank narasel na 33,9, v sedmem sklicu (2014-2018) pa so ženske predstavljale 36,6 odstotka poslancev, izhaja iz publikacije Poslanke državnega zbora.

Državni zbor
Foto : Denis Sadiković/N1

V minulem sklicu (2018-2022) je bilo med izvoljenimi poslanci 24 odstotkov žensk. Na zadnjih državnozborskih volitvah sta bili izvoljeni dve stranki, ki ju v poslanskih klopeh ni zastopala nobena poslanka. Gre za Desus in SAB. Predsednica slednje – Alenka Bratušek – v na volitvah ni bila izvoljena v parlament, v poslanske klopi pa je sedla po smrti poslanca Franca Kramarja.

Dvig števila žensk v državni politiki je povezan z zakonsko uvedbo kvot. Stranke morajo tako pri pripravi kandidatnih list upoštevati t.i. ženske kvote, kar pomeni, da noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 35 odstotki skupnega števila kandidatov. V Sloveniji smo premierko imeli le enkrat – Bratušek je vlado vodila med letoma 2013 in 2014, predsednice države, državnega zbora in državnega sveta pa še ne.

Kandidatke novih strank, ki zmagajo, imajo večjo možnost za izvolitev

Izvoljivost žensk je vedno večja v novih strankah, saj še nimajo izkušenj s sestavljanjem kandidatnih list, je ob rezultatih volitev pojasnila profesorica sociologije na ljubljanski filozofski fakulteti Milica Antić Gaber. Etablirane stranke v bolj izvoljive okraje postavijo ministre in poslance, šele kasneje sledijo novinci in ženske. “Nove stranke tega vpogleda nimajo,” je povedala in dodala: “To se je zdaj pokazalo pri vseh novih strankah, ki so zmagale na volitvah: SMC, LMŠ in zdaj Gibanje Svoboda.”

Milica Antić Gaber
Foto : Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Opozorila je na razlike med strankami. “V strankah levo od sredine se delež žensk giblje okoli 40 odstotkov, Gibanje Svoboda ima celo več kot 50 odstotkov poslank. Med tem pa imajo stranke desno od sredine okoli 25-odstotni delež poslank. To je velika razlika,” je rekla.

Antić Gaber meni, da rezultat dokazuje, da je volilno telo zaupalo ženskam in jim zato dalo večji delež glasov. Ocenjuje, da sistem spolnih kvot deluje. “Od kvot ne moremo pričakovati čudežev. V tem volilnem procesu delujejo, kaj se bo dogajalo po volitvah, pa je nekaj drugega,” je rekla. Upa, da se bo visok delež poslank odražal tudi v visokem deležu ministric v prihodnji vladi: “Če se to ne bo zgodilo, bo to že prvo razočaranje.”

Med novimi poslankami dve tretjini izvoljeni prvič

Kljub temu, da je med poslankami v novem sklicu parlamenta kar nekaj imen znanih, sta dve tretjini poslank izvoljeni prvič. “To je precej velik delež tistih, ki nimajo izkušenj v parlamentarni politiki. Izkušnje pa seveda v politiki štejejo,” je poudarila profesorica. Novo izvoljeni poslanci namreč kar nekaj časa porabijo za to, da se zavedo, kako deluje politični sistem, kaj pomeni delo v odborih in komisijah ter kako sodelovati s strokovnimi službami in civilno družbo, je naštela.

Analize dela državnega zbora kažejo, da so poslanke sicer aktivne, a delujejo predvsem kot članice komisij in odborov, redkeje pa imajo možnost predstavljanja svojih stališč javnosti ter so zato manj znane.

Brutalni napadi podpornikov strank desno od sredine na kandidatke levo od sredine

Kampanja pred tokratnimi volitvami je bila po oceni profesorice Antić Gaber precej brutalna. Surovi, žaljivi, seksistični in mizogini napadi so prihajali predvsem iz okolij podpornikov strank iz desnega ideološkega spektra in so bili uperjeni zlati zoper kandidatke strank levo od sredine. “Največ žaljivih komentarjev je dobila Fajon, sledila je Bratušek. Omeniti je treba tudi Marto Kos, ki ni veliko nastopala, ampak je takoj po prvem nastopu bila deležna zelo žaljivih komentarjev,” je povedala in dodala: “Zelo zanimivo je tudi to, da je bila sovražnih komentarjev deležna tudi Ljudmila Novak, čeprav na volitvah ni kandidirala. Hkrati pa Romana Tomc, ki je bila na začetku zelo aktivna na soočenjih, in Aleksandra Pivec, ki je bila podpornica strankam vladne koalicije, napadov nista bili deležni.”

Profesorica ob večjem številu žensk v hramu demokracije upa, da bo se bo uveljavil tudi višji standard komunikacije. “Tak delež žensk v parlamentu in tak delež poslank na spektru levo od sredine nam daje upanje, da si toliko žaljivega govora ne bodo dovolile in da bodo s svojim načinom dela uveljavljale drugačne standarde,” je rekla. Poudarila je, da bodo imele poslanke v novem sklicu več moči, kot so jo imele parlamentarke v prejšnjem.

Delež izvoljenih poslank v osmem sklicu takšen kot v Iraku

Osmi sklic parlamenta se je po informacijah podatkovne baze Parline, ki zbira podatke o parlamentih po svetu, glede na delež žensk uvrščal na 66. mesto, ki si ga deli z Irakom. Najvišji delež žensk ima parlament v Ruandi, kjer ženske predstavljajo 61,3 odstotka poslancev. Med evropskimi parlamenti je najvišje uvrščen islandski parlament, ki s 47,6 odstotki zaseda sedmo mesto. Nov sklic parlamenta, v katerem ženske predstavljajo 38,8 odstotka poslancev, pa bi se na tej lestvici uvrstil med Kapverdske otoke na 34. mestu (38,9 odstotka poslank) in Ekvador na 35. mestu (38,7 odstotka poslank).

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar