Slovenija je med članicami zveze Nato na samem repu po obrambnih izdatkih, je ob robu dvodnevnega zasedanja v Bruslju pojasnil minister za obrambno Matej Tonin. Ob tem je poudaril, da je bilo v razpravi v Bruslju moč slišati očitke na račun slovenskih izdatkov, saj da "ni pošteno, da gospodarsko šibkejše države plačujejo za varnost gospodarsko močnejših članic".
Ob robu dvodnevnega ministrskega zasedanja članic zveze Nato je minister za obrambo Matej Tonin srečal z obrambnim sekretarjem Združenih držav Amerike Lloydom J. Austinom. V osredju njunega pogovora je bila sicer situacija v Ukrajini in na Zahodnem Balkanu, a sta sogovornika spregovorila o načrtih vlaganja v Slovensko vojsko. Tonin je pojasnil, da sta z ameriškim obrambnim sekretarjem izmenjala mnenji držav o tem, kaj lahko skupaj storimo za rešitev ruske grožnje. Glede na to, da Slovenija kupuje tudi ameriške oshkoshe t.j. oklepna vozila na štirih kolesih in da je Slovenija zelo zainteresirana, da vzpostavi regionalni vzdrževalni center (ang.regional maintenance hub), saj nismo edini, ki tovrstna vozila kupujemo – kupujejo jih tudi druge države na Zahodnem Balkanu – smo pa zainteresirani, da vzpostavimo center, kjer bi se vozila lahko vzdrževala, je pojasnil obrambni minister.
Kot je še poudaril Tonin, sta z Austinom velik del pogovora namenila tudi Zahodnemu Balkanu, saj da je sedaj, ko je pozornost svetovne javnosti usmerjena na dogajanje na rusko-ukrajinski meji, to priložnost tudi za določene skupine v Bosni in Hercegovini, ki s svojimi aktivnostmi ne prispevno k večji varnosti in miru, temveč s poskusi oblikovanja lastnih oboroženih sil Republike Srbske ter poskusi oblikovanja nekega ločenega samostojnega pravnega oz. sodnega sistema delujejo destabilizirajoče. “Slovenija je lahko neodvisni posrednik, vsi ostali imajo določene interese, tako v BiH kot tudi širše, Slovenija pa jo razume in nima nobenih teritorialnih interesov,” je poudaril Tonin in dodal, da da sta z Austinom pristojnim ponudila roko, za okrepljeno sodelovanje pri zagotavljanju miru in varnosti na Zahodnem Balkanu.
Osrednja tema srečanja obrambnih ministrov članic Nata je bila sicer načrtovana krepitev navzočnosti zavezniških sil na jugovzhodu Evrope kot odgovor na možnost ruske invazije. Obrambni ministri pa so pregledali tudi uresničevanje ključnih obrambnih ciljev zavezništva, pregled delitve bremen pa je bil, tako Tonin, za Slovenijo precej neprijeten.
“Slovenija je na 25. mestu po obrambnih izdatkih znotraj zavezništva in na 26. mestu po izdatkih za investicije,” je pojasnil slovenski obrambni minister. “Toliko o tej opevani razsipnosti Slovenije, ki jo poslušamo doma,” je še poudaril in dodal, da se pri nas “mučimo” s 45 oklepnimi vozili, ker da nasprotniki in opozicija uporabljajo vse dostojne in manj dostojne pravne možnosti, da zaustavljajo proces nakupa. Je pa ponovno poudaril, da jim preprečitev nakupa ne bo uspela in da ga bodo dokončali še v tem mandatu.
Pri interpretaciji obrambnih izdatkov pa ne smemo pozabiti, tako Tonin, da so številke objektivne. V letošnjem letu bo Slovenija sicer namenila 1,3 odstotka BDP za državne izdatke, v sprejetem proračunu la te 2023 pa je predviden dvig na 1,4 odstotka BDP. Slednje naj bi sprejeli z namenom, da bo država do leta 2024 za obrambno lahko namenila 1,5 odstotka BDP, kar je bila tudi zaveza obeh zadnjih predsednikov vlade, tako premier Janez Janša kot premier Marjan Šarec sta se namreč zavezala, da bodo do leta 2024 dosegli to raven obrambnih izdatkov.
Slovenija mora “povečati napore”
V razpravi, ki je bila, tako Tonin, zelo neprijetna, pa je bilo opozorjeno, da trenutno devet članic za obrambne namene namenja dva odstotka BDP, kar je bil del dogovora valižanske zaveze. Več kot polovici držav članic bo ta del dogovora do leta 2024 tudi uspelo doseči, Slovenije pa med njimi ne bo, je poudaril obrambni minister. Zaveznice so se namreč na vrhu v Walesu leta 2014 zavezale, da bodo v desetih letih dosegle, da bodo za obrambo namenile dva odstotka BDP ter da bo petina obrambnega proračuna namenjena za investicije.
“Ne bom omenjal konkretne države, a v razpravi je bilo omenjeno, da ni pošteno, da država, ki je ekonomsko šibkejša kot Slovenija, plačuje tudi za slovensko varnost,” je pojasnil Tonin in dodal, da so v razpravi poudarili tudi to, da morajo države, ki v obrambne namene ne namenjajo zadostnih sredstev, “povečati napore”, saj da “solidarnost ni brezmejna”. “Tudi pripravljenost davkoplačevalcev v drugih državah, da plačujejo za slovensko varnost, ni brezmejna,” je še pojasnil minister za obrambo.
Ko gre za uresničevanje cilja, da se petina obrambnih proračunov nameni za naložbe, je Slovenija v minulih petih letih delež precej izboljšala, je pojasnil Tonin. Od pičlih petih odstotkov je delež v lanskem letu vzdignila na 17 odstotkov, letos pa naj bi se ta delež po navedbah Tonina zvišal na 22 odstotkov. V prihodnjem letu celo na 23 odstotkov. Je pa Tonin od tem poudaril, da so v Natovih razpredelnicah o izdatkih podatki nekoliko drugačni, saj da so jih pripravili na podlagi številk, ki so veljale, ko je Slovenija še sprejemala proračunske dokumente.
“Bil sem vesel, da je obrambni minister Austin opazil naše napore ter Sloveniji izkazal priznanje, da nam je v tem mandatu uspelo veliko,” je na novinarski konferenci ob robu zasedanja še poudaril Tonin in dodal, da se “stvari vidno premikajo”. Ameriški obrambni sekretar se je Toninu sicer zahvalil tudi za to, da državi izvajata skupna usposabljanja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje