Na NIJZ po izbruhu hantavirusa pojasnili, kako veliko je tveganje v Sloveniji

Ocena tveganja za javno zdravje v Sloveniji zaradi hantavirusa je zanemarljiva, je poudarila Eva Grilc z NIJZ, kjer pozorno spremljajo situacijo ter tudi vsa navodila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Evropskega centra za nalezljive bolezni.

Grilc je dejala, da sta koronavirus in hantavirus popolnoma različna. "Koronavirus povzroča covid-19, tukaj pa gre za hantavirus iz družine Bunyaviridae. Tudi v Sloveniji imamo podobne viruse, vendar precej drugačne. Virusa Puumala in Dobrava povzročata drugačno klinično sliko, ki poenostavljeno spominja na gripi podobno bolezen, v nekaterih primerih pa pride tudi do začasne prizadetosti ledvic. Kot rečeno, andskega virusa v Sloveniji ni," je povedala.

V Sloveniji pa poznamo t. i. mišjo mrzlico, za katero prejmejo nekaj prijav letno. "Kadar pa imamo v Sloveniji tako imenovano mišje leto, ko se glodavci v naravi zelo namnožijo, je teh primerov lahko bistveno več in je predvsem potrebna previdnost pri opravilih in rekreaciji v naravi, da se ne okužimo," je opozorila Grilc.

Po podatkih NIJZ je bilo v Sloveniji v letih 2025 in 2026 prijavljenih po šest primerov mišje mrzlice, in sicer leta 2025 pet okužb z virusom Puumala in ena z virusom Dobrava, v letu 2026 pa štiri okužbe z virusom Puumala in dve z virusom Dobrava.

Na vprašanje, ali znamo po epidemiji covida-19 drugače reagirati, pa je odgovorila, da smo se ob zadnji pandemiji po vsem svetu zagotovo marsičesa naučili, a da je vsak nenavaden ali množičen pojav nalezljive bolezni zgodba zase.

Za prenos med ljudmi potrebna bližina in daljši tesen stik

Rod hantavirusov vsebuje 37 vrst, ki se praviloma prenašajo z glodavcev na ljudi, najpogosteje z vdihavanjem aerosolov, ki nastanejo iz izločkov okuženih glodavcev. Glodavci viruse izločajo z urinom, iztrebki in slino, sami pa praviloma ne zbolijo. Prenos med ljudmi je zelo redek in je bil doslej opisan za vrsto hantavirus andesense, andski virus, ki kroži v Južni Ameriki, predvsem v Argentini in Čilu, so objavili na spletni strani NIJZ.

Epidemiološke raziskave kažejo, da je bil za prenos andskega virusa potreben tesen in dolgotrajen stik z bolnikom v zgodnji fazi bolezni, predvsem znotraj gospodinjstev oziroma družin. Običajni, kratkotrajni socialni stiki niso predstavljali tveganja. Ni dokazov, da bi se andski virus prenašal po zraku, zato je za prenos med ljudmi potrebna bližina in daljši tesen stik.

Pri obolelih na križarki so potrdili hantavirusni pljučni sindrom, ki ga povzročajo določene vrste hantavirusov, med njimi tudi andski virus. Ta oblika bolezni se začne z gripi podobnimi simptomi, kot so vročina, mrzlica, glavobol in slabo počutje, pojavijo pa se lahko tudi prebavne težave. Bolezen lahko nato napreduje v hudo prizadetost pljuč in srca, z nabiranjem tekočine v pljučih, dihalno stisko, srčnim popuščanjem in kardiogenim šokom. Smrtnost pri tej obliki okužbe je visoka in lahko dosega med 30 in 60 odstotkov.

Andskega virusa v Sloveniji ni. Pri nas se pojavljata predvsem virusa Puumala in Dobrava, ki povzročata hemoragično mrzlico z renalnim sindromom, znano kot mišja mrzlica. Potek bolezni je pri teh okužbah drugačen, gre predvsem za prizadetost ledvic, in praviloma blažji kot pri hantavirusnem pljučnem sindromu. Tudi smrtnost je pri mišji mrzlici bistveno nižja, okrog enoodstotna.

Okužbe z omenjenima virusoma se v Sloveniji najpogosteje zgodijo pri opravilih na vrtu, čiščenju zaprtih prostorov, kot so kleti ali lope, pri zadrževanju v naravi ter opravilih na kmetiji, so še navedli na NIJZ.

Ladja Hondius je z okoli 150 potniki in člani posadke na krovu pred tedni odplula iz Argentine proti Zelenortskim otokom. Po izbruhu virusa sta dva človeka umrla na krovu, eden pa v Južni Afriki. Po nedeljskem prihodu na Kanarske otoke so začeli evakuacijo potnikov in posadke v matične države.

Ob vrnitvah v domovino sta sicer ZDA in Francija poročali o simptomih in pozitivnih testih evakuiranih državljanov. Eden od 17 ameriških potnikov je bil na testu za hantavirus pozitiven, drugi pa kaže blage simptome. Po prihodu je bila na testu pozitivna tudi francoska državljanka. Ta je razvila simptome med repatriacijskim letom petih francoskih potnikov v Pariz, nato pa se je v nedeljo zvečer začela počutiti slabo.