Kmetje, ki so nezadovoljni z odnosom vladajočih, so se v središču Ljubljane in drugod po državi znova zbrali na protestnih shodih. Kot so napovedali v sindikatu kmetov, so se številni v Ljubljano pripeljali tudi s traktorji, kar je na več točkah močno zgostilo promet.
Na ljubljanskem Trgu republike in drugod po državi so znova protestirali kmetje. Številni so se v Ljubljano pripeljali tudi s traktorji, s katerimi so bili približno dve uri parkirani pred poslopjem državnega zbora. Ker tam za vse ni bilo prostora, so parkirali tudi na cestah v neposredni okolici. Promet je bil v širšem krogu središča prestolnice močno zgoščen in omejen.
Že 20 minut čez 12. uro so s Policijske uprave (PU) Ljubljana sporočili, da zaradi potekajočega shoda v Ljubljani nastajajo daljši zastoji. “Iz navedenega razloga odsvetujemo potovanje v center mesta, v kolikor to ni nujno potrebno,” so sporočili.
Protest so v Sindikatu kmetov Slovenije napovedali prejšnji teden. Med njihovimi zahtevami so prilagoditve novih okoljskih zahtev realnim zmožnostim kmetovanja, jasni in administrativno nezahtevni ukrepi ter uskladitev neposrednih plačil in ostalih sredstev z inflacijo.
Preden znova sedejo za pogajalsko mizo, zahtevajo tudi takojšen umik uredbe o programu upravljanja območij Nature 2000 in zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti živali v delu, ki se nanaša na spremembo nadzora rejnih živali in daje tečajnikom iz nevladnih organizacij pooblastila veterinarskih in inšpektorjev in kontrolorjev.
“Ob umiku zakona in uredbe zahtevamo, da v roku 14 dni pošljete smiselne predloge rešitev za ostale zahteve. V kolikor to ne bo izpolnjeno, se ne bomo pogajali naprej, ampak bomo še stopnjevali protestne aktivnosti,” je ob koncu protesta še naštel predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved.
Eden od udeležencev protesta v Ljubljani 16-letnik, ki prihaja z živinorejske kmetije v Vitanjah, je za N1 povedal, da nasprotuje obdavčitvam. “Problem je, ker je država obdavčila območje z omejenimi dejavniki, to so subvencije, ki jih država da kmetijam, ki nimajo dobrih pogojev,” je opisal.
Kmetje, ki pridelujejo hrano na območjih z omejenimi dejavniki (tam so težje pridelovalne razmere), namreč dobivajo subvencije. Te jim nadomestijo del izpada prihodkov, ki je posledica višjih stroškov oziroma manjšega donosa na enoto površine. S 1. januarjem letos uveljavljeno dohodninsko novelo pa je vlada sprejela, da se po novem polovica teh plačil šteje v dohodninsko osnovo (da so torej subvencije obdavčene).
Kmetijska združenja so opozarjala, da bo to poslabšalo socialni položaj kmetov, ki imajo že zdaj enega najnižjih dohodkov v Evropski uniji (EU). Za člen je bila vložena ustavna presoja, o kateri pa ustavno sodišče še ni odločilo.
“Prepovedali so nam oranje, kjer se orje že več stoletij. Mi smo ohranili naravo, da je takšna, kot je, zdaj ne smemo več orati, prepovedali so nam pašo. Smo kot Indijanci, preganjajo nas in nas odrivajo v rezervate, ukinjajo nam osnovno preživetje,” pa je za N1 opisal Tomaž z ekološke kmetije v Cerknici, ki poteze vlade razume v smeri ukinjanja kmetovanja.
Iz Cerknice sta se protesta udeležila tudi Timotej in Tone Kebe. “Najbolj nas moti to, ker je pri nas Cerkniško jezero in ne bomo smeli več preoravati, kositi, vse,” je opisal Timotej, Tone pa je dodal: “Prej smo lahko orali, zdaj so pa ustavili na površinah, kjer je bil prej kolobar, da ostanejo trajni travniki.”
Na vprašanje, kaj to pomeni za njihovo delo, je odgovoril, da krme ne morejo pripravljati že avgusta.
“Če bi se te spremembe res uvedle, bi bilo konec našemu kmetovanju”
“Najbolj nas moti, ker smo ogroženi, ne smemo več kmetovati po načelih naših prednikov in tudi ne vidimo bodočnosti v tej politiki, ki se zdaj odvaja za naše zanamce,” je za N1 opisala Darinka iz občine Kozje, kjer se ukvarja s prašičjerejo, govedorejo in vinogradništvom.
“Če bi se te spremembe res uvedle, bi bilo konec našemu kmetovanju, ker smo tudi Natura 2000. Bilo bi otežkočeno zelo ali pa skoraj nemogoče,” je dodala.
“Kako lahko država pride do samooskrbe, če ne dovolijo kmetom, da sadijo? Sploh ekološko kmetijstvo, ki nič ne prizadene, pa tudi drugo kmetijstvo,” pa se je spraševal Maj s Planinskega polja. “Hujše prizadenemo, če zgradimo nakupovalni center na eni dobri njivi, ker nakupovalni centri se gradijo na ravninah, ravnine pa so najbolj rodovitne,” je opisal.
Zanj in bližnje je največja sprememba ta, da na svojem vrtu več ne smejo saditi tam, kjer so sadili že tisočletja. “Potem pa z enim ukrepom tega več ne smemo.”
“Od kmetijstva živimo vsi”
Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine, je v govoru pozvala prebivalce, naj jih podprejo, saj je dostojno življenje in varna prihodnost stvar vseh. “Od kmetovanja nas živi malo, vedno manj, od kmetijstva živimo vsi,” je poudarila. Po njenem mnenju mora prehranska varnost postati in biti prioriteta države, izpostavila je tudi sledljivost porekla, saj ne pristajajo na trgovinske sporazume, ki niso v korist potrošnika.
“Ne pristajamo na dodatne davčne pritiske na kmetijstvo,” je še poudarila.
Tomaž Modic, kmet iz Matene, je v govoru poudaril, da so kmetje edini poklic, ki se uporablja kot psovka. “Smo prvi in edini, ki naše okolje ohranjamo živo, raznovrstno in hkrati rodovitno. Del tega so obdelane kmetijske površine, s katerimi živimo. Vsi tukaj zbrani se zavedamo, da je hrana zlato, ki raste na zemlji in je za življenje tako pomembna, kot so zrak, voda in sonce,” je poudaril.
Ob tem je odločevalce vprašal, ali se zavedajo, da kmetom predpisujejo neživljenjske režime upravljanja in nadzora, njihovim družinam pa onemogočajo opravljanje njihovega poklica in pridobivanje minimalnega dohodka, kljub temu da plačujejo prispevke, kot jih vsi ostali Slovenci.
“Precej je površin, ki so nekdaj bile njive, na njivah smo pridelovali hrano na tradicionalni način, danes pa so žal te njive zapravljene. Mi teh površin ne bomo smeli preorati in jih uporabiti kot njivo, tako zahtevajo in nas omejujejo uradniki,” je v govoru poudaril kmet iz okolice Ilirske Bistrice Florijan Peternel, ki meni, da se je območje zemljišč, na katerih kmetje več ne bodo smeli delati, v letu 2023 skoraj podvojilo.
“Davčna bremena postajajo težja, kot je delo kmeta,” je poudaril kmetovalec iz Prlekije Marko Kreft. “Davki, kot sami, ne bodo nagradili nikogar, bodo pa povzročili, da bo slovenska hrana za potrošnika še dražja. Tega ne smemo dovoliti. Kmetje nikakor nismo proti temu, da bi plačevali davke, ker se zavedamo, da so davki potrebni za delujoč sistem, lahko pa rečem, da je dodatna obdavčitev plačil tam, kjer kmetujemo v najtežjih pogojih za kmetovanje, izredno podlo dejanje.”
Več utrinkov s protesta v spodnji fotogaleriji.
Po protestu se je oglasila kmetijska ministrica Irena Šinko, ki je poudarila, da je ministrstvo njihovim predstavnikom poslalo odziv na stavkovne zahteve s predlogi rešitev, ki se nanašajo na območja Nature 2000, trajno travinje, masne bilance, trgovinske sporazume ter na bonitiranje zemljišč. V pristojnem sindikatu naj bi odgovorili, da gradiva zaradi preobsežnosti do ponedeljka ne morejo preučiti, da pa pričakujejo, da se bodo znova sestali na pogajanjih po prvomajskih praznikih.
Policija protest obravnavala kot shod s povečano stopnjo tveganja
Policija je prav zaradi pričakovanega večjega števila traktorjev protest že pred začetkom obravnavala kot shod s povečano stopnjo tveganja. Kot je v ponedeljkovi izjavi za javnost dejal vodja Sektorja splošne policije na generalni policijski upravi Tomislav Omejec, so pričakovali nekaj težav v prometu predvsem ob prihodu in odhodu protestnikov s traktorji.
V sindikatu kmetov so se pred shodom obrnili tudi na državljane in se jim vnaprej opravičili za morebitne nevšečnosti. “Zavedamo se, da bo jutrišnji protest vplival na vaše življenje, dnevne aktivnosti in obveznosti. Opravičujemo se vam za to, ampak tokrat žal nismo imeli druge izbire,” so zapisali na Facebooku.
Predstavniki sindikata so sicer zagotovili, da je protest prijavljen in da bo potekal mirno.
V povezavi s protestom kmetov sicer razburja petkov zapis enega izmed kmetov, ki ga je obiskala policija in mu postavila nekaj vprašanj v zvezi s protestom. Policija je obiske pojasnila z besedami, da gre za zbiranje obvestil o shodu, kar je običajna praksa. Medtem pa nekateri posamezniki in nevladne organizacije opozarjajo, da gre za nesorazmeren poseg v pravico do mirnega zbiranja, zaradi česar so v SDS zahtevali sklic nujne seje parlamentarnega odbora za notranje zadeve.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje