Nov zemljevid: kje v Sloveniji je nevarnost potresa največja

Slovenija 03. Maj. 202215:30 > 15:59
Delite:
Foto: Arso

Seizmologi in geologi so pripravili novo karto potresne nevarnosti Slovenije, ki prikazuje pospešek tal pri potresih, pri gradnji pa jo morajo upoštevati projektanti. Karta je namreč nujni del zakonodaje o potresno odporni gradnji, a dosedanja karta iz leta 2001 je bila metodološko zastarela, starejši modeli so po besedah strokovnjakov potresno nevarnost podcenjevali. Na podlagi nove metodologije in tehnologije največja potresna nevarnost ostaja v zahodni Sloveniji, na območju Bovca, in na vzhodu, na območju Brežic. Na severovzhodu države in Primorskem je potresna nevarnost najmanjša.

Seizmologi Agencije RS za okolje (Arso) in geologi Geološkega zavoda Slovenije so lani zaključili sedemletni projekt razvoja novega modela potresne nevarnosti Slovenije, ki je bil tudi podlaga za oblikovanje nove karte potresne nevarnosti. Ta je po besedah strokovnjakov bolj natančna kot tista iz leta 2001.

“Potresna nevarnost se v zadnjih dvajsetih letih ni bistveno spremenila, spremenili so se načini in metode, kako jo izračunavamo,” pojasnjuje Polona Zupančič iz Agencije RS za okolje, ki je znotraj celotne ekipe strokovnjakov sodelovala pri pripravi in oblikovanju karte. V 20 letih so tako znanstveniki pridobili številne nove podatke, modele in relacije, posodobljene so metode ocenjevanja vhodnih parametrov, razviti so novi računalniški programi.

Foto : Profimedia

“Starejši modeli so potresno nevarnost podcenjevali,” pravi Zupančič. Ocenjevanje potresne nevarnosti je v preteklosti temeljilo skoraj izključno le na potresni zgodovini (katalogu potresov), ki je omejenega razpona, novejši izračuni pa upoštevajo možnost nastanka močnejših potresov na opredeljenih aktivnih prelomih, pojasnjuje Zupančič in dodaja, da ima pomemben vpliv na oceno potresne nevarnosti na novi karti tudi model pojemanja pospeška tal z oddaljenostjo od (nad)žarišča potresa.

“V zadnjih desetletjih smo v Sloveniji in po svetu postavili številne nove potresne opazovalnice, ki merijo pospešek tal ob potresih,” pravi Zupančič in poudarja, da je množica meritev omogočila bolj natančne modele, ki opisujejo relacijo med pospeškom tal, oddaljenostjo od žarišča potresa, magnitudo, vrsto tal … Z veliko količino meritev se je povečal tudi razpon (in največje vrednosti) izmerjenih pospeškov.

Gradbeniki pri projektiranju potresno odporne gradnje tako uporabljajo projektni pospešek tal, ki je izražen s težnim pospeškom g (1 g = 9,81 m/s2), pojasnjujejo na Agenciji RS za okolje. Na priloženi karti potresne nevarnosti zato vidite označene pospeške tal, ki jih gradbeniki in arhitekti uporabljajo pri projektiranju. Evropska zakonodaja določa, da je osnovni parameter potresne nevarnosti projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let in za trdna tla.

Povratna doba 475 let pomeni povprečen čas med prekoračitvami vrednosti pospeška tal na dani lokaciji. Polona Zupančič pojasnjuje, da priporočena doba 475 let ustreza 90-odstotni verjetnosti, da vrednosti na karti ne bodo presežene v naslednjih 50 letih, kar je predvidena življenjska doba navadnih objektov. “Potresov ne znamo napovedovati in jih verjetno nikoli ne bomo, zato je namen te karte, da je v pomoč pri projektiranju potresno odporne gradnje,” še dodaja sogovornica.

V prehodnem obdobju dveh let projektanti lahko uporabljajo ali novo ali doslej veljavno karto, od 1. maja 2024 pa bo nova karta edina veljavna za potresno odporno projektiranje.

Potresna nevarnost po Sloveniji

Največja potresna nevarnost je v zahodni Sloveniji ter v pasu, ki poteka prek celotne Slovenije od severozahoda do jugovzhoda. Potresna nevarnost je največja zahodno od Bovca, na meji z Italijo, kjer je vrednost projektnega pospeška na novi karti 0,325 g (težni pospešek), kar je povezano z veliko potresno aktivnostjo bližnje Furlanije. Velika potresna nevarnost je ocenjena tudi na območju Dinarskega prelomnega sistema v zahodni Sloveniji.

Enaka vrednost pospeška je tudi na območju Brežic, kjer se zmerni potresi pojavljajo najbolj pogosto. Med potresno nevarnimi območji (0,275 g) pa je tudi Ljubljana z okolico, ki je še posebej ogrožena zaradi velike gostote naseljenosti, dodaja sogovornica. Severovzhod države in Primorska ostajata območji z najnižjimi vrednostmi pospeškov tal in s tem potresne nevarnosti.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar