Predsedstvo Visokošolskega sindikata Slovenije je sprejelo sklep o začetku priprav na nadaljevanje stavke v visokem šolstvu. Kot pravijo, so se za to odločili zaradi "podcenjujočega in žaljivega odnosa ministrstva za izobraževanje do potreb visokega šolstva, neutemeljenega zavračanja stavkovnih zahtev sindikata in zaradi vladne diskriminatorne obravnave sindikatov ter nespoštovanja zavez".
Več kot 40 tisoč zaposlenih v vzgoji in izobraževanju je 9. marca letos s splošno stavko opozorilo na neustrezno vrednotenje dela. Šole in vrtci so bili zaprti, na fakultetah pa ni bilo pedagoškega in raziskovalnega procesa.
Kot so danes sporočili iz Visokošolskega sindikata Slovenije, so s stavko takrat zahtevali zagotovitev normalnih delovnih pogojev z opredelitvijo za razvite visokošolske sisteme značilnih individualnih pravic v kolektivni pogodbi, odpravo dokazljivih plačnih krivic pri nekaterih skupinah delavcev v visokem šolstvu in dvig vseh plač v visokem šolstvu, če bo vlada omogočila plačne privilegije kakšni drugi poklicni skupini.
Dodali so, da je vlada sindikatu sredi septembra poslala izhodišča za dvoje pogajanj: o razrešitvi stavkovnih zahtev Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) in o razrešitvi stavkovnih zahtev Visokošolskega sindikata Slovenije (VSS). “Ta izhodišča so izrazito asimetrična, saj pogajanja o plačnih zahtevah VSS usmerjajo na krovno pogajalsko skupino z argumentom, da se nanašajo na plačni sistem kot celoto. Toda isti dokument sočasno priznava poseben status in ločeno obravnavo zahteve SVIZ po uvedbi četrtega naziva v šolstvu in vzgoji, čeprav gre za precedens v enotnem plačnem sistemu. Ta bo vzgojiteljem in šolnikom omogočil podaljšanje poti napredovanj vse do višine plače izrednega profesorja, in to kljub neprimerljivi zahtevnosti dela in pogojev za napredovanje,” so zapisali.
V sindikatu, ki mu predseduje Gorazd Kovačič, so še navedli, da kar zadeva odnos do plačnih zahtev visokega šolstva, se ta diskriminatorni odnos ujema s politiko, ki ji je vlada sledila v nedavnih krovnih pogajanjih o plačah v javnem sektorju. “Iz pogajanj, ki so bila prvotno namenjena blaženju posledic inflacije, se je izcimil dogovor, ki v povsem neprimernem kontekstu legitimirali parcialne interese zdravništva in šolstva. Odprava ‘stropa’ (omejitev na 57. plačni razred) in uvedba ‘četrtega naziva’ v vzgoji in izobraževanju pomenita stihijski poseg v temelje obstoječega plačnega sistema v javnem sektorju in sta neposreden prispevek k njegovemu rušenju. Poleg tega ustvarjata nova nesorazmerja, ki so poniževalna do dejavnosti visokega šolstva, torej dejavnosti, ki je za intelektualni, kulturni in ekonomski razvoj skupnosti ključna,” so zapisali.
“S tem zaničljivim odnosom do univerzitetnih delavk in delavcev se žal v celoti ujemajo tudi vladna izhodišča do neplačnih zahtev VSS, o katerih naj bi se pogajali z resornim ministrstvom. Za celo vrsto legitimnih zahtev sindikata vladna stran trdi, da ne morejo biti predmet urejanja v kolektivni pogodbi, čeprav gre za tipične teme kolektivnega dogovarjanja, ki urejajo značilne oblike dela v visokem šolstvu in akutne probleme,” so še zapisali.
Sindikat: Ministrstvo s pogajanji zavlačuje
Na prvih dveh sejah je sindikat dodatno utemeljil svoje zahteve in zavrnil vladna pogajalska izhodišča. Kot so sporočili, se je pogajalska skupina ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) zavezala pridobiti vsebinsko nov mandat do naslednje seje pogajanj. “Na seji 21. 10. 2022 pa smo ugotovili, da MIZŠ nima novih pogajalskih izhodišč. Celo pri edinem približevalnem predlogu je pisno pojasnilo, da zanj nima vladnega mandata. Očitno je, da se MIZŠ pogaja na način zavlačevanja v škodo vseh zaposlenih v visokem šolstvu in celotne dejavnosti, za katero je neposredno pristojno,” pravijo.
“Še več, vladna stran z vztrajanjem pri zavračanju pogajanj o ureditvi delovnih obveznosti visokošolskih pedagogov in materialnih stroškov sobotnega leta v kolektivni pogodbi in o dvigu plač visokošolskih sodelavcev brez doktorata vladna stran neposredno krši svoje zaveze iz dogovora iz julija 2017 (Ur. l. RS, št. 45/17) in celo krovni dogovor z dne 13. 10. 2022, na katerem se črnilo še ni posušilo,” še pravijo.
Kot so zapisali, je “zaradi podcenjujočega in tudi žaljivega odnosa ministrstva do potreb visokega šolstva, neutemeljenega zavračanja stavkovnih zahtev Visokošolskega sindikata Slovenije in zaradi vladne diskriminatorne obravnave sindikatov ter nespoštovanja zavez, predsedstvo VSS sprejelo sklep o začetku priprav na nadaljevanje stavke v visokem šolstvu”.
Dodali so, da se bodo organi sinidkata o datumu in obliki stavke ter morebitnih dopolnitvah stavkovnih zahtev odločili v kratkem. “Pri tem bodo upoštevali tudi posledice vladnega zrušenja enotnega plačnega sistema in podelitve plačnih privilegijev izbranim skupinam javnih uslužbencev, ki jih je vlada že izvedla ali jih v kratkem še bo. V novih okoliščinah bomo našo tretjo stavkovno zahtevo, ki zadeva ustrezna plačna razmerja, nadgradili v zahtevo po novih uvrstitvah delovnih mest, ki so neposredno primerljiva s tistimi v zdravstvu in šolstvu, in uvedbi takšnih delovnih mest v skupinah J in B, ki bodo odražala zahtevnost dela na univerzi,” so še dodali.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje