Nova meritev geodeta pokazala, da stavba na Litijski meri več kot 6.000 m2

Slovenija 12. Feb 202415:23 15 komentarjev
Nova sodna stavba na litijski
Foto: N1

Geodet, ki ga je v imenu pravosodnega ministrstva poiskalo državno odvetništvo, je ponovno izmeril sporno stavbo na Litijski 51, v kateri naj bi bili novi prostori za sodišča. Po njegovih meritvah ima stavba 6.258 kvadratnih metrov, kar je okrog tisoč kvadratnih metrov več kot v pogodbi, ki jo je ministrstvo Dominike Švarc Pipan sklenilo s podjetjem Sebastjana Vežnaverja.

Ministrstvo za pravosodje (MP) je medijem posredovalo izvedensko mnenje geodeta, ki je ponovno izmeril sporno stavbo na Litijski 51, v kateri naj bi bili novi prostori za sodišča. Njegova meritev je pokazala, da objekt meri 6.258 kvadratnih metrov. V kupoprodajni pogodbi med ministrstvom in prodajalcem, podjetjem Rajski vrt Sebastjana Vežnaverja, je bilo zapisano, da je skupna velikost stavbe 5.126,90 m2.

Izvedensko mnenje so za ministrstvo za pravosodje naročili na Državnem odvetništvu, potem ko je sporni nakup odmeval v javnosti. Afera sodna stavba je močno pretresla Socialne demokrate. Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je premierju Robertu Golobu ponudila odstop, ta pa je sporočil, da bo odstop sprejel, a da sta se z ministrico dogovorila, da ga bo predvidoma v roku enega tedna (torej do jutri) seznanila s svojimi končnimi ugotovitvami o nakupu stavbe na Litijski. Ministrica je trenutno še na položaju.

Izvedensko mnenje je izdelal geodet Branko Kovač. Skupna površina stavbe na Litijski 51 po njegovih meritvah znaša 6.258,3 m2, od tega je slabih 3.000 kvadratnih metrov poslovnih prostorov, 1.000 kvadratnih metrov pa merijo odprta terasa, balkoni in loža. Podrobnosti meritev so v spodnjem prikazu:

STAVBA LITIJSKA
N1

Po izbruhu afere sklenili aneks k pogodbi

Potem ko je pogodba o nakupu stavbe na Litijski, ki so jo podpisali tik pred novim letom, začela razburjati javnost, sta kupec (MP) in prodajalec (Rajski vrt) sklenila aneks. Ni bilo namreč povsem jasno, koliko meri stavba, za katero je ministrstvo plačalo 7,7 milijona evrov. V prvotni pogodbi je bila površina drugačna kot po podatkih geodetske uprave.

V aneksu je bilo zapisano, da se cena zniža, če se izkaže, da je površina stavbe manjša od prvotno zapisane v pogodbi. V obratnem primeru – kar se je torej zgodilo zdaj – pa cena ostane enaka.

Naslednji korak, ki so ga napovedali na pravosodnem ministrstvu, je, da bodo “v najkrajšem možnem času” pridobili še oceno vrednosti nepremičnine po zapriseženem sodnem cenilcu. Vežnaver je leta 2019, ko je stavbo kupil, zanjo plačal 1,7 milijona evrov.

V stavbi naj bi prostore dobila upravno, delovno in socialno sodišče.

Foto: Igor Kupljenik/Bobo

Opombe izvedenca

V 26-stranskem mnenju je Branko Kovač zapisal tudi, kako se je lotil projekta, za katerega ga je najelo državno odvetništvo. “Kot sodni izvedenec si ne želim medijske izpostavljenosti, saj se to lahko zelo hitro spremeni v medijsko blatenje. Zadnjih štirinajst let absolutno večino svojih prihodkov dobim kot sodni izvedenec geodetske stroke. Kot sodni izvedenec imam le dvoje: znanje in ime. Znanje mi je bolj težko vzeti, zelo lahko pa se mi umaže ime. Če se mi to zgodi, ostanem brez dela in brez prihodkov,” je zapisal v uvodu 26-stranskega dokumenta.

Opisal je tudi, kako so potekale meritve. “Dan po potrditvi ponudbe sem prišel pred obravnavani objekt na kraju samem. Tam sem dobil ključe in navodila, kako dostopati v stavbo. Tedaj se je zglasil in predstavil tudi prodajalec stavbe,” je zapisal Kovač. “Še isti dan sem začel meritve. Četudi je bilo tisti dan zelo mrzlo (cel dan kar nekaj pod ničlo). Meritve prostorov sem nato za en dan prekinil in jih nadaljeval, dokler nisem opravil večine vseh meritev. Vmes in zatem sem meritve preračunal in kontroliral kvaliteto meritve. Meritve sem izvajal predvsem z ročnimi distomati – laserskimi razdaljemeri (Leica), in tudi ročnimi merskimi trakovi,” je opisal svoje delo.

Opozoril je tudi, da stavba na Litijski 51 ni katastrsko evidentirana v bazi ISK (Informacijski sistem Kataster), ki ga vodi geodetska uprava. “Verjetno bo smiselno stavbo prej ali slej evidentirati v katastru nepremičnin. Če bi bila stavba že predhodno ustrezno evidentirana, ne bi nastala množica težav,” je zaključil svoje izvedensko mnenje Kovač.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje