Občina bi prometni zamašek rešila z obsežnim rušenjem sredi Ljubljane. A ima veliko težavo

Ljubljanski župan Zoran Janković je aprila lani ob ogledu gradbišča ljubljanske železniške postaje napovedal, da bi lahko že v začetku leta 2026 začeli širiti šmartinski podvoz, eno od prometno najbolj obremenjenih točk v mestu. "Takoj ko bodo stekla dela na železniškem nadvozu pri Orto baru, bomo temu prilagodili dela in zapore. Kupili smo že vse hiše na levi strani Orto bara, računamo, da jih bomo letos maja ali junija porušili. Tako bomo imeli pripravljen teren za širitev ceste, ki se je bomo lotili takoj," je aprila lani razlagal župan.

Napovedi o rušenju stavb in začetku širitvenih del na cesti in podvozu so se vrstile tudi v naslednjih mesecih, zato je pred kratkim presenetila informacija, ki jo je objavil Žurnal24, da bodo Slovenske železnice pristopile k sanaciji obstoječega podvoza, kar naj bi bilo povezano z zamikom projekta širitve podvoza.

Obstoječega podvoza ne bodo prenavljali

A kot so nam pojasnili na Slovenskih železnicah, informacije, ki jih je objavil ta portal, ne držijo. Sklicevali so se namreč na odgovor, ki so ga že nekaj mesecev prej posredovali občanu, ta odgovor pa se je nanašal na manjšo, medtem že izvedeno sanacijo podvoza po poškodbi, ki jo je povzročil previsok tovornjak. O nesreči smo pisali tukaj.

Čeprav informacije o obsežni prenovi obstoječega podvoza ne držijo, pa je vprašanje o zamiku projekta še vedno zelo aktualno, saj se kljub drugačnim napovedim ljubljanskega župana Jankovića projekt še vedno ni premaknil z mrtve točke.

Občina sploh še nima vseh zemljišč

Ker je Janković napovedal, da bo občina že sredi leta 2025 začela rušiti stavbe od Masarykovi cesti, ki bo po novem štiripasovnica, smo najprej v zemljiški knjigi preverili, ali ima že v lasti vse nepremičnine. Ugotovili smo, da je večina zemljišč že v občinski lasti, ne pa vsa, kar je gotovo velika težava.

To so nam priznali tudi na mestni občini: "V svojo last še pridobivamo vsa zemljišča. Za pridobitev zemljišča na lokaciji Masarykova 19 je z eno stranko v teku razlastitveni postopek. S strankama na lokacijah Šmartinska cesta 13 in Šmartinska cesta 15a se trenutno še dogovarjamo o možnosti zamenjave. Če do sporazuma ne bo prišlo, bomo sprožili postopek razlastitve."

Kar problema ne bo rešilo čez noč, saj razlastitveni postopek v Sloveniji v povprečju traja od 6 do 12 mesecev, upravni spor in reševanje na sodišču pa lahko postopek zavlečeta še za eno leto.

Denarja v proračunu ni

Drugo vprašanje je povezano s financiranjem projekta in tudi tu so zadeve še nedorečene. Ne ljubljanska občina kot investitorica v cesto in drugo komunalno infrastrukturo ne direkcija RS za infrastrukturo, ki mora poskrbeti za železniško infrastrukturo, projekta še nista uvrstili v proračun.

Na direkciji so nam pojasnili, da so investicijski program za gradnjo nadomestnega železniškega nadvoza čez Šmartinsko cesto (ta je del obsežne faze D nadgradnje območja ljubljanske železniške postaje) potrdili 17. septembra. "S tem je bil izpolnjen pogoj za uvrstitev projekta v načrt razvojnih programov. Uvrstitev projekta v načrt pa predstavlja podlago za načrtovanje in zagotavljanje sredstev za njegovo izvedbo v državnem proračunu," so pojasnili na direkciji, kjer poudarjajo, da sočasno pripravljajo tudi razpisno dokumentacijo za izvedbo projekta.

Gradbena dela bodo trajala dve leti in pol

Dela se bodo po pojasnilih direkcije izvajala kot vzdrževalna dela v javno korist, za katera odločbo izda agencija za železniški promet, kar je postopkovno precej podobno pridobivanju gradbenega dovoljenja. Ko bodo projekt uvrstili v proračun, dobili dovoljenje agencije in pripravili razpisno dokumentacijo, bodo lahko poiskali izvajalca del, kar pri velikih razpisih redko mine brez zapletov.

Ob tem je zelo pomembno, da bodo dela na železniškem nadvozu nad Šmartinsko cesto stekla precej pozno po začetku gradnje. "Dejstvo je, da v obravnavanem primeru ne gre le za gradnjo novega železniškega nadvoza nad Šmartinsko cesto, ampak bo javno naročilo ob fazi D, katere del je nadvoz Šmartinska, zajemalo tudi izvedbo nove lokomotivske postaje Moste, kamor se selijo črpališče za dizelsko gorivo, pralnica za vlake ter ranžiranje kompozicij, ki se trenutno izvaja na železniški postaji Ljubljana. Šele po izvedbi navedenih del in objektov se lahko pristopi k izvedbi faze D, v sklopu katere se na novo izvede celotna uvozno izvozna harfa na V delu železniške postaje Ljubljana, nadvoz nad Šmartinsko cesto ter nadvoz nad Potrčevo cesto," so opozorili na direkciji.

Ker bodo dela izvajali tako, da železniški promet ne bo pretirano oviran, in ker morajo zaradi prepletenosti posameznih faz graditi po strogo določenih korakih, ocenjujejo, da bodo za dokončanje faze D potrebovali dve leti in pol. Če k temu dodamo slabo leto do podpisa pogodbe z izvajalcem, to pomeni, da bo šmartinski podvoz težko razširjen pred letom 2030.

Občina mora pridobiti tudi še gradbeno dovoljenje

Če odmislimo problem s pridobivanjem zemljišč, je podobno daleč s projektom tudi ljubljanska občina. Na magistratu so pojasnili, da je za gradnjo komunalne infrastrukture in ceste izdelana dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja, sočasno pa se izdeluje tudi projekt za izvedbo, ki bo podlaga za javni razpis. Pred tem bodo morali pridobiti še gradbeno dovoljenje za gradnjo komunalnega kolektorja, ki pa naj bi ga dobili kmalu, predvidoma še jeseni.

Po zastavljenih načrtih bi šmartinski podvoz razširili na pet pasov, saj bi poleg dveh voznih pasov v vsako smer, kolesarske steze in hodnika za pešce uredili tudi dodatni pas za zavijanje na Šmartinsko cesto. Financiranje projekta je po sporazumu urejeno tako, da občina prevzame vse stroške, povezane z gradnjo cestnega dela infrastrukture, država pa železniškega dela.