Prenova ljubljanske vpadnice: zakaj štiripasovnica ne bo primerna za pomemben občinski projekt?

Mestna občina Ljubljana je sredi avgusta objavila razpis za izvajalca obsežne prenove Zaloške ceste med Kajuhovo ulico in priključkom na vzhodno ljubljansko obvoznico, o čemer smo na N1 že pisali. Rok za oddajo ponudb se bo iztekel v ponedeljek, ko bo postalo jasno, ali bo občini uspelo projekt izpeljati za okoli 17 milijonov evrov, kolikor so zanj planirali v proračunu.

Ker gre za obsežen in drag projekt, so se na nas obrnili sogovorniki iz prometne stroke in nas opozorili na pomembno podrobnost.

Ljubljanska občina je projekt zastavila podobno kot prenovo Dunajske ceste, ki so se je lotili zaradi evropskih sredstev za prenovo kolesarskih in peš površin. Poleg teh bodo prenovili namreč kar 2,5 kilometra dotrajanega vozišča, avtobusna postajališča, signalizacijo in del podzemne infrastrukture. Gradnja bo po dokumentaciji predvidoma potekala ob delnih zaporah, med asfaltiranjem pa tudi ob popolnih zaporah posameznih etap. Dela bo izbran izvajalec moral dokončati v 10 mesecih.

Ljubljanski župan Zoran Janković je pred dnevi napovedal, da bo prenova Zaloške ceste stekla še letos.

Prenova, ki ne sledi ambicioznemu projektu BRT

Ker je občina projekt zastavila v času, ko je javnosti promovirala uvedbo zmogljivega sistema BRT avtobusnih linij, ki zaradi ločenih koridorjev in večjih vozil nekoliko spominjajo na tramvajske, so nas sogovorniki opozorili na po njihovem mnenju nenavadno dejstvo, da bo tako pomembna vpadnica prenovljena v zelo podobni podobi, kot jo poznamo danes. "To pomeni z odstavnimi nišami za avtobuse, ki pri sistemu BRT ne pridejo v poštev, ker so ti avtobusi daljši in vozijo po svojem ločenem koridorju, s katerega se ob postankih ne umikajo. Težava odstavnih niš je tudi izguba časa zaradi manevriranja, poleg tega so te niše pogosto zaparkirane," je opozoril naš sogovornik.

Njegove pomisleke je potrdil tudi direktor LPP Rok Vihar, ki je za N1 pojasnil, da se sistemi BRT praviloma projektirajo brez odstavnih niš, ravno zaradi že omenjenih slabosti. "Zaloška cesta je po naših prvih ocenah na dolgi rok ena od vpadnic z največjim potencialom z BRT, podobno kot Šmartinska cesta. Ampak koridorji za BRT še niso potrjeni, saj bomo rezultate študije prenove linij LPP, ki jo delata PNZ in PTI, dobili v prvi polovici prihodnjega leta." Ob tem je Vihar dodal, da tudi če je občina skorajšnjo prenovo Zaloške ceste načrtovala z odstavnimi nišami in brez rumenih pasov, to gotovo ne pomeni, da ne bi mogli ceste naknadno prilagoditi uvedbi BRT.

Občina: Rumeni pas zaenkrat nima smisla

Dodatna pojasnila smo poiskali tudi na Mestni občini Ljubljana. Pojasnili so nam, da so gradbena dela za ureditev kolesarske povezave in vozišča razpisali zgolj za odsek Zaloške ceste med avtocestnim obročem in Kajuhovo cesto. "Nedvomno bo rumeni pas od avtoceste do Univerzitetnega kliničnega centra. Vzpostavitev rumenih pasov bo smiselna po prenovi odseka Zaloške ceste med Kajuhovo in Njegoševo, ki je načrtovana v drugi fazi, ko bodo izpolnjeni pogoji za vzpostavitev zveznosti, s čimer bo dosežen največji učinek na potovalni čas z avtobusom," so napovedali na občini.

Ob tem so zagotovili, da je trenutna zasnova vpadnice z izjemo načrtovanih postajališč v odstavnih nišah prilagojena za uvedbo rumenega pasu. "Razpisana prometna rešitev omogoča morebitno dodatno urbano ureditev in opremo postajališča z okolico. Pri projektiranju komunalne infrastrukture je bila upoštevana navedena možnost naknadne prilagoditve, tako da potrebne minimalne spremembe bistveno ne vplivajo na izdelano projektno ali razpisno dokumentacijo," so še pojasnili.

Odgovor ljubljanske občine ne vliva optimizma, da bi lahko na Zaloški cesti kmalu dočakali zmogljivo linijo BRT. Treba je namreč vedeti, da bodo za vzpostavitev zveznosti med Kajuhovo in Njegoševo, ki jo omenjajo na občini, potrebne obsežne rušitve objektov, saj je trenutno Zaloška na tem odseku večinoma dvopasovna. To potrjuje tudi občinski podrobni načrt, ki na odseku Zaloške ceste med Kajuhovo in Grablovičevo ulico koridor ceste za potrebe štiripasovnice širi skoraj do Ljubljanice, na poti tej širitvi pa je kar 21 objektov, ki bi jih morali pred tem porušiti.