Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve so objavili interni razpis za mesta veleposlanikov in generalnih konzulov, ki se bodo izpraznila prihodnje leto. Med njimi so veleposlaniški položaji v Londonu, Parizu, Pekingu, Madridu, Beogradu, Pragi … Nekaterih mest, na katerih se sedanjim vodjem prav tako izteka mandat, pa ni razpisanih. Jih "hranijo" za politične kadre?
V torek je bil na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve objavljen interni razpis za vodje diplomatskih in konzularnih predstavništev. Razpisanih je deset veleposlaniških mest in tri mesta generalnih konzulov, na katerih bo do menjav prišlo prihodnje leto. Rok za prijavo poteče 23. oktobra.
Gre za veleposlaniška mesta v Beogradu, Londonu, Madridu, Parizu, Pekingu, Pragi in Tel Avivu. Očitno na zunanjem ministrstvu doslej niso našli kandidata za vodenje diplomatskega predstavništva v Argentini. Na tokratnem seznamu razpisanih mest je namreč tudi veleposlaniški položaj v Buenos Airesu, čeprav je bil ta objavljen že avgusta lani in nato ponovno februarja letos.
Prav tako sta razpisani veleposlaniški mesti v Adis Abebi in v Alžiru. Gre za novi veleposlaništvi, ki ju je Slovenija odprla letos. Tako ima naša država po novem na afriški celini tri veleposlaništva – v preteklosti ga je imela zgolj v Egiptu.
Prihodnje leto se bosta izpraznili tudi dve mesti generalnih konzulov, in sicer v Celovcu in v Clevelandu, generalnega konzula pa iščejo še za Manilo. Sklep o odprtju generalnega konzulata na Filipinih je bil v uradnem listu objavljen julija letos, tako v vladnih kot v gospodarskih krogih pa so njegovo odprtje pospremili z besedami, da gre za pomemben korak k lažjemu prehajanju filipinskih delavcev v našo državo. Prihod teh delavcev namreč vidijo kot pomemben prispevek k odpravljanju velikega pomanjkanja delovne sile pri nas.
V letu 2024 bo prišlo še do menjave vodje urada v Ramali in vodje konzulata v Šanghaju.
Vendar pa nekatera mesta, kjer vodjem diplomatskih predstavništev prihodnje leto poteče mandat, niso razpisana. Med manjkajočimi so vodja stalnega predstavništva pri EU v Bruslju, vodja stalnega predstavništva pri OZN, OVSE in drugih mednarodnih organizacijah na Dunaju ter veleposlanik v Tirani, čeprav se bo Iztoku Jarcu, Barbari Žvokelj in Petru Japlju čez (slabo) leto dni iztekel že podaljšan mandat. Prav tako bo mandat potekel veleposlaniku v Dublinu Stanislavu Vidoviču, ki je leta 2020 na Irsko odšel praktično neposredno s položaja veleposlanika v Washingtonu.
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve smo vprašali, katerim vodjem diplomatskih in konzularnih predstavništev nameravajo podaljšati mandat. Odgovorili so nam, da o morebitnih dodatnih razpisih delovnih mest vodij diplomatskih in konzularnih predstavništev ali o morebitnih spremembah mandatov obstoječim vodjem še ni odločitve.
Naši sogovorniki iz diplomatskih vrst sicer predvidevajo, da so omenjena mesta, za katera razpisa na zunanjem ministrstvu niso objavili, (večinoma) rezervirana za tako imenovane politične kadre. Po zakonu o zunanjih zadevah lahko namreč največ desetino, torej šest mest vodij diplomatskih in konzularnih predstavništev, zasedajo osebe, ki ne prihajajo iz vrst kariernih diplomatov. Ko se bo prihodnje leto v domovino vrnila veleposlanica v Pragi Tanja Strniša, bosta od sedanjih vodij diplomatskih in konzularnih predstavništev v politično kvoto sodila še stalni predstavnik pri OECD v Parizu Peter Ješovnik in veleposlanik v Varšavi Bojan Pograjc.
Pred dnevi pa je potekel rok za prijavo za vodjo stalnega predstavništva pri Svetu Evrope v Strasbourgu. Kot smo poročali, je bil razpis za to mesto v začetku septembra ponovljen, saj si je Matej Marn, ki ga je vlada že imenovala za novega vodjo omenjenega predstavništva, premislil in v Strasbourg ne bo odšel.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje