Slovenija je dobila soglasje Filipinov za odprtje generalnega konzulata v Manili, ukaz o njegovem odprtju bo po navedbah ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) v nekaj dneh objavljen v uradnem listu. Gre za pomemben korak k lažjemu prehajanju filipinskih delavcev v našo državo, je mogoče slišati tako v vladnih kot v gospodarskih krogih.
Da se mora naša država z velikim pomanjkanjem delovne sile resno spopasti, premier Robert Golob v javnih nastopih pogosto izpostavlja, kot državo, s katero se je treba dogovoriti o organiziranem uvozu delovne sile, pa izpostavlja Filipine. Že aprila je tudi napovedal, da bo Slovenija v Manili odprla konzularno predstavništvo. Po besedah naših virov je imel premier celo zamisel, da bi odprtje konzulata in uvažanje delavcev s Filipinov dorekli po hitrem postopku ter bi s tem že v letošnji poletni turistični sezoni nekoliko omilili pomanjkanje kadrov.
Toda tako hitro ni šlo. Slovenija je namreč kar nekaj časa čakala soglasje Filipinov za odprtje generalnega konzulata. Tega je po navedbah ministrstva za zunanje in evropske zadeve sedaj dobila, ukaz o odprtju pa bo v nekaj dneh objavljen v uradnem listu.
Slovenija je filipinskim delavcem lani izdala 50, letos do konca aprila pa 21 dovoljenj za prebivanje in delo.
Pomemben korak, a cilj je še daleč
Na MZEZ so tudi potrdili naše informacije, da je trenutno na Filipinih generalna sekretarka zunanjega ministrstva Renata Cvelbar Bek. Kot so navedli, se je z visokimi predstavniki tamkajšnjega zunanjega ministrstva pogovarjala predvsem o napovedanem odprtju slovenskega generalnega konzulata v Manili ter o krepitvi sodelovanja na gospodarskem, političnem in ostalih področjih.
“Filipinska stran je na pogovorih med drugim izrazila veliko zadovoljstvo nad napovedanim odprtjem generalnega konzulata. Obe strani sta se strinjali, da je odprtje slovenskega predstavništva med drugim priložnost za poglobitev gospodarskega sodelovanja med državama,” so še poudarili na ministrstvu, ki ga vodi Tanja Fajon.
Kot poudarjajo poznavalci postopkov za pridobivanje tuje delovne sile, je dogovor o odprtju generalnega konzulata sicer pomemben korak, vendar pa cilj še zdaleč ni dosežen. Zunanje ministrstvo mora zdaj najti učinkovito ekipo, ki bo sposobna pri pridobivanju filipinskih delavcev tekmovati s številnimi drugimi evropskimi državami, ki prav tako želijo pritegniti tamkajšnjo delovno silo.
Po navedbah naših sogovornikov bi moralo MZEZ na generalni konzulat v Manilo poslati dva ali tri res sposobne diplomate oziroma uslužbence, v ekipi pa bi potrebovali še vsaj štiri lokalne delavce. “Če bo Slovenija pri pridobivanju delovne sile uspešna, bo na generalnem konzulatu v Manili ogromno strank in bo to ena težjih lokacij v naši diplomatsko-konzularni mreži,” je poudaril eden naših sogovornikov.
Zunanja ministrica Tanja Fajon. (Foto: BOBO)
Napredek pri pogovorih o sporazumu s Filipini
Drugi del načrta za privabljanje delovne sile iz oddaljenih držav so tako imenovani sporazumi o zaposlovanju in sporazumi o socialni varnosti. Kot smo na N1 že poročali, jih želi vlada podpisati s Filipini, Moldavijo, Gruzijo, Ukrajino in Turčijo. Na ministrstvu za delo so poudarili, da so prvi neformalni koraki opravljeni, pripravlja pa se tudi vse potrebno gradivo za pridobitev mandata vlade za pristop k pogajanjem. Po mandatu vlade bo moral zeleno luč prižgati pristojni parlamentarni odbor, nato pa se bodo lahko lotili formalnih pogajanj z državami.
“Sklepanje sporazumov s tretjimi državami je zahteven in dolgotrajen proces – za sporazum o socialni varnosti je praviloma potrebnih več krogov pogajanj, pri katerem smo popolnoma odvisni od druge strani, njene pripravljenosti in prioritet,” so navedli na ministrstvu, ki ga vodi Luka Mesec.
Ob tem pa so izpostavili, da so največji napredek letos dosegli prav pri pogovorih s filipinsko stranjo, ki da je pokazala interes za zaposlovanje filipinskih delavcev v Sloveniji in za ureditev njihovega zaposlovanja z ustreznim pravnim okvirom ob sodelovanju obeh pristojnih ministrstev oziroma zavodov za zaposlovanje.
“Filipinski strani smo pojasnili potrebe po delavcih v Sloveniji in naš predlog, da bi z njihovo državo sklenili sporazum, ki bi pokril tako področje zaposlovanja kot tudi socialne varnosti in bi s tem ustrezno zavarovali pravice delavcev,” so za N1 povedali na ministrstvu za delo. Dodali so še, da bodo v prihodnjih mesecih delo intenzivno nadaljevali.
Profimedia
Nataša Turk iz Centra za mednarodno poslovanje pri Gospodarski zbornici Slovenija (GZS) je za N1 povedala, da je za Filipine izvoz delovne sile pravzaprav gospodarska panoga, njen delež v BDP pa je podoben deležu turizma pri nas (okoli šest odstotkov).
Gospodarstvo pozdravlja odprtje konzulata
Nataša Turk iz Centra za mednarodno poslovanje pri Gospodarski zbornici Slovenija (GZS) je pozdravila prizadevanja za olajšanje postopkov za pridobivanje filipinskih delavcev, ob tem pa poudarila, da bo lahko konzulat učinkovit le, če bo imel pristojnosti za zajemanje biometričnih podatkov delavcev.
Izpostavila je tudi bilateralni sporazum, ki ga s filipinsko vlado usklajuje ministrstvo za delo. Ta bo po besedah Nataše Turk olajšal, pohitril in pocenil postopke. Kot je pojasnila, je za Filipine izvoz delovne sile pravzaprav gospodarska panoga, njen delež v BDP pa je podoben deležu turizma pri nas (okoli šest odstotkov). Ponujajo cel spekter profilov delavcev, tako za industrijo kot za storitvene dejavnosti, ter vse stopnje kvalificiranosti. S Filipinov v Evropo najpogosteje prihajajo delavci za proizvodna dela. Veliko je tudi osebja za zdravstvo in nego, ki ga v velikem delu počrpajo Nemci za pokrivanje potreb v njihovih zdravstvenih ustanovah in domovih za starejše, ter delavcev v gostinstvu in turizmu.
“Naša podjetja najpogosteje povprašujejo po filipinskih delavcih za vožnjo težkih tovornjakov pa tudi za dela v gradbeništvu in lesnopredelovalni industriji. Nekaj zanimanja je tudi za negovalno osebje v domovih za starejše, medtem ko se bolnice za filipinske delavce praviloma ne odločajo. Razlog so jezikovne ovire, čeprav se Filipinci zelo hitro učijo tujih jezikov,” nam je povedala Nataša Turk. Dodala je še, da Nemci jezikovno oviro zmanjšujejo tako, da tečaje nemškega jezika izvajajo že na Filipinih.
Filipinski delavci namesto balkanskih
“Gre za korak v pravo smer,” skorajšnje odprtje slovenskega generalnega konzulata na Filipinih komentira prokurist kadrovske agencije Kariera Tilen Prah, ki za podjetja izvaja tudi postopke iskanja tujih delavcev. “Hrvaška je sporazum s Filipinci sklenila pred leti in ima zdaj izjemen dotok delovne sile. Pri nas je bilo do zdaj praktično nemogoče uvažati delavce s Filipinov, saj so morali po dovoljenja na diplomatsko-konzularna veleposlaništva v druge države, kar pa je stroškovno zelo težko upravičiti,” je poudaril Prah.
Meni, da bi odprtje konzulata bistveno pohitrilo in pocenilo postopke, Slovenija pa bi po njegovih navedbah uvažala predvsem kadre do vključno pete stopnje izobrazbe.
Prah meni, da bi lahko s filipinskimi delavci zapolnili pomemben del primanjkljaja, ki nastaja, ker Slovenija ni več tako privlačna za delavce z Balkana. Na vprašanje, ali se ne bo ob povpraševanju iz vse Evrope kaj hitro izpraznil tudi filipinski kadrovski bazen, pa odgovarja, da v to zgodbo res vstopamo pozno, a da so tudi naše potrebe po delavcih precej manjše od večjih držav.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje