Okoljevarstveniki opozorili na pomanjkljivo načrtovanje nadgradnje jeseniške postaje

Kot so sporočili iz Alpe Adria Green (AAG), je iz primera neustreznega skladiščenja okolju in zdravju nevarnih železniških pragov razvidno, da je bil projekt prenove železniške postaje na Jesenicah načrtovan pomanjkljivo, predvsem z vidika varovanja okolja, zdravja ljudi in vključevanja javnosti v postopke odločanja.

AAG se je želela vključiti s svojimi pripombami in predlogi v postopek načrtovanja in izvajanja projekta, vendar se poseg obravnava kot državni infrastrukturni projekt, zaradi česar investitorju po informacijah društva ni bilo treba pridobiti niti državnega prostorskega načrta niti gradbenega dovoljenja za celoten poseg.

V društvu menijo, da bi moral biti za projekt takšnega obsega, ki se izvaja skoraj na območju polovice mesta Jesenice in pomembno posega v prostor, okolje ter kakovost življenja prebivalcev, pridobljen vsaj ustrezen sklop gradbenih dovoljenj, skupaj z možnostjo sodelovanja javnosti in podajanja pripomb v postopkih.

Iz projektne dokumentacije je namreč razvidno, da ne gre zgolj za redna vzdrževalna dela ali manjšo posodobitev obstoječe železniške infrastrukture, temveč za obsežen gradbeni poseg, ki vključuje rekonstrukcije tirov, peronov, prometnih ureditev, komunalnih vodov, podpornih objektov ter druge spremljajoče infrastrukture, so izpostavili v AAG.

Kot so navedli, imajo lahko takšni posegi pomembne vplive na okolje, prometno ureditev, hrup, vibracije, kakovost zraka in vsakodnevno življenje občanov. Negativni vplivi so se pokazali tudi pri neustreznem skladiščenju odstranjenih starih železniških pragov, ki so bili zaščiteni s katranskimi premazi oziroma kreozotom. Gre za nevarno snov, ki vsebuje zdravju škodljive in rakotvorne spojine ter lahko predstavlja tveganje za zdravje prebivalcev in okolje.

Investitor se je zaščitnih ukrepov za zmanjšanje emisij deponiranih pragov lotil po opozorilih AAG in prejšnji teden izdani odločbi inšpektorata za okolje in energijo. V AAG pozdravljajo ukrepanje okoljskega inšpektorata, a hkrati opozarjajo, da bi morali biti takšni okoljski in varnostni vidiki ustrezno predvideni že v fazi priprave projekta in ne šele po opozorilih civilne družbe ter posredovanju inšpekcijskih služb.

Prepričani so, da bi morala biti javnosti zagotovljena večja transparentnost projekta, predvsem pa možnost aktivnega sodelovanja lokalne skupnosti in nevladnih organizacij pri spremljanju in nadzoru gradnje.