Opozicija zaradi zakona o lokalnih volitvah na ustavno sodišče: "Odpira se vprašanje, v kakšni demokraciji želimo živeti"

Zahtevo za ustavno presojo in začasno zadržanje izvajanja novele zakona o lokalnih volitvah, ki jo je državni zbor junija potrdil z glasovi poslancev koalicije in Resnice, so v SD, Svobodi in Levici vložili po tem, ko je dan pred začetkom zbiranja podpisov prišlo do umika pobude za zakonodajni referendum o noveli zakona. Novela zakona je po objavi v uradnem listu začela veljati 2. septembra.

Kot je izpostavila poslanka in podpredsednica SD Andreja Katič, se po sprejetju novele zakona, ki tujcem iz tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji po več kot 20 letih odvzema volilno pravico na lokalnih volitvah, odpira vprašanje, "v kakšni demokraciji želimo živeti in ali je mogoče ljudem, ki imajo pri nas stalno prebivališče, delajo, plačujejo davke in vzgajajo otroke, čez noč reči, da ne smejo več sodelovati pri odločanju v lokalnih skupnostih".

Katič je poudarila, da je parlamentarna večina tujcem iz tretjih držav aktivno volilno pravico na lokalnih volitvah odvzela brez vsakršne utemeljitve, ki bi izkazovala javni interes. "Ni bilo nobene okoliščine, ki bi narekovala takšen poseg, prav tako ni bila priložena analiza, ki bi dokazovala škodljivost dosedanje ureditve," je dodala Katič.

Katič: Volilne zakonodaje se ne spreminja tik pred volitvami

Poslanka in podpredsednica SD je še opozorila, da je pri izvedbi volitev pomembna predvidljivost. Kot je izpostavila, se po mednarodnih standardih volilne zakonodaje ne spreminja tik pred volitvami. "Če lahko vsakokratna oblast nekaj mesecev pred volitvami odloči, kdo bo imel volilno pravico in kdo je ne bo imel več, se lahko sprašujemo tudi o verodostojnosti volitev," je navedla Katič.

V levi opoziciji menijo, da bi moralo ustavno sodišče presoditi, ali je takšen poseg skladen s 43. členom ustave, ki ureja volilno pravico, pa tudi z načelom enakosti, varstvom zaupanja v pravo in ustavnim položajem lokalne samouprave. Katič je ob tem izpostavila tudi 138. člen ustave, ki določa, da prebivalci Slovenije uresničujejo lokalno samoupravo v občinah in drugih lokalnih skupnostih.

Začasno zadržanje izvajanje novele zakona pa so ustavnemu sodišču predlagali, ker se, tako Katič, neupravičeno odvzeta volilna pravica ne more povrniti. "Menimo, da je nujno, da ustavno sodišče o naši zahtevi odloča absolutno prednostno ter da tudi odloči o začasnem zadržanju izvajanja zakona," je navedla Katič.

"Ko se odvzame ena pravica, se lahko hitro odvzame še kakšna druga"

Da je vladajoča koalicija tujcem iz tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji volilno pravico na lokalnih volitvah odvzela brez utemeljitve, nesorazmerno in brez javne razprave, se je strinjala tudi poslanka Gibanja Svoboda Tereza Novak. "Ko se odvzame ena pravica, se lahko hitro odvzame še kakšna druga pravica, ki bo zadevala nas," je opozorila Novak.

Sokoordinatorica in vodja poslancev Levice Asta Vrečko pa je poudarila, da je bila škoda že narejena. "Ta zakon govori, da so ljudje, ki tukaj živijo, ustvarjajo, delajo in plačujejo davke leta in leta, za določen del politike nepomembni," je navedla Vrečko.

Kot je dodala, je koalicija z "rokohitrskim" sprejemanjem novele pokazala, da si želi podrediti oblast in državne podsisteme. Če bo ustavno sodišče sledilo predlogu za začasno zadržanje izvajanja novele zakona, potem spremembe za lokalne volitve 15. novembra še ne bi smele veljati, je dodala Vrečko.

Opozicija na ustavnem sodišču ne bo izpodbijala odloka o razpisu posvetovalnega referenduma

Kot smo poročali na N1, pa leva opozicija na ustavnem sodišču ne bo izpodbijala odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o volilni pravici tujcev, za katerega sicer trdi, da je neustaven. Kot je znano, so se v SD in Levici so se zavzemali tudi za to možnost, a temu ni bila naklonjena Svoboda. Brez podpisov njenih poslancev pa zahteve za oceno ustavnosti odloka o razpisu referenduma niso mogli vložiti.

"Ta zakon že velja in je pomembno, da ustavno sodišče najprej odloči o vsebini tega zakona in pravici, ki je odvzeta. Bolj primerno je, da se ustavno sodišče ukvarja s tem kot pa z referendumskim vprašanjem, ki je že postavljeno in za katerega je očitno, da je protizakonito in protiustavno," je dejala Novak. Dodala je, da je zanje prioriteta, da ustavno sodišče vsebinsko odloči o tem zakonu.

Za dan razpisa lokalnih volitev se šteje ponedeljek, 7. september, ko mora ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo objaviti tudi število volilnih upravičencev. Kot so pojasnili na ministrstvu, v to število v skladu z veljavnim zakonom "državljani tretjih držav ne bodo več vključeni, razen v primeru začasnega zadržanja izvajanja novele zakona".

Katič je sicer poudarila, da lahko ustavno sodišče glede začasnega zadržanja novele odloči zelo hitro. Na vprašanje, ali je bil torej umik pobude za razpis zakonodajnega referenduma napaka, je poslanka SD odgovorila, da je napako storila koalicija in da so v opoziciji odločitev civilne družbe za umik referendumske pobude pozdravili. Ob tem je dodala, da se je civilna družba sam odločila, da ne bo začela zbirati 40.000 podpisov za referendum, so jim pa v SD povedali, da imajo že pripravljen osnutek zahteve za ustavno presojo.

SDS: Morebitno zadržanje novele zakona ne bi vplivalo na izvedbo volitev

V največji koalicijski stranki SDS medtem menijo, da je zahteva za ustavno presojo novele zakona o lokalnih volitvah legitimna pravica opozicije. Morebitno zadržanje zakona tik pred volitvami ne bi vplivalo na njihovo izvedbo, volilna pravica tujcev pa vpliva le na volilne imenike, je poudaril poslanec SDS Andrej Kosi. Ob tem je dodal, da naj ustavno sodišče odloči, kot bo pač odločilo. V SDS sicer po pogovorih z različnimi pravniki menijo, da bo sodišče težko odločilo negativno.

Volivci se bodo sicer o odvzemu volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah izrekali na posvetovalnem referendumu 11. oktobra, pri čemer Kosi pričakuje "zanimivo dogajanje", še zlasti, če bo večinska volja volivcev drugačna od odločitve ustavnega sodišča. "Kajti ustava je v več členih jasna, da ima oblast ljudstvo, da jo državljani uveljavljajo na volitvah in da imajo volilno pravico vsi polnoletni državljani, torej ne tujci," je navedel Kosi.

Volilno pravico pa lahko imajo tujci le v primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon, ki pa ga je mogoče spreminjati, je izpostavil poslanec SDS. Če se bo ustavno sodišče odločilo za začasno zadržanje izvajanja novele zakona, pa to po navedbah Kosija ne bo vplivalo na izvajanje volilnih opravil za izvedbo letošnjih lokalnih volitev, ki bodo začela teči v ponedeljek.

"Zakon je sicer stopil v veljavo, a ne vpliva na letošnje lokalne volitve. Volilna opravila so pred vrati in občine ne morejo izvesti celotnega postopka, torej sprejeti odlokov, ali želijo vzpostaviti več volilnih enot ali zgolj eno," je dejal Kosi.

Spremembe zakona namreč posegajo tudi v ureditev pri volitvah v organe ožjih delov občin, torej krajevne, vaške in četrtne skupnosti. Sprememba zakona v letu 2024 je določila, da se volitve v ožje dele občine izvajajo v eni volilni enoti, sedaj pa bi znova omogočili, da se lahko znotraj posameznega ožjega dela občine oblikuje več volilnih enot, za kar pa morajo občine še spremeniti občinske odloke.

Po Kosijevih besedah so se trudili spremembe sprejeti pravočasno, da bi se občine lahko pripravile na izvedbo, a je bilo s podano pobudo za zakonodajni referendum "tako ali tako onemogočeno, da bi na teh lokalnih volitvah ta zakon veljal".