Omejili bi dostop do naših turističnih biserov. V igri tudi vstopnina za TNP

Direktor javnega zavoda Triglavski narodni park (TNP) Uroš Brežan je v sredo županom predstavil osnutek upravljavskega načrta za prihodnje desetletje. Razpravljali so predvsem o velikih turističnih obremenitvah.

"Poletne sezone, predvsem v Julijskih Alpah, kažejo, da je v Triglavskem narodnem parku usmerjanje in omejitev obiskovanja nuja, še posebej na 'vročih točkah'," je za N1 povedal Brežan.

Med možnimi ukrepi je tudi vstopnina. "O konkretnih ukrepih še nismo govorili, ena od rešitev pa bi lahko bila neka splošna vstopnina v park," je dejal in poudaril, da bi bilo treba tak ukrep "dobro domisliti".

Kaj še predvideva dokument, ki bo osnova za upravljanje TNP v prihodnjem desetletju?

Velika rast turizma

Število turistov, ki obiščejo TNP, se je v zadnjih 15 letih zelo povečalo.

Skupno število ležišč se je med letoma 2010 in 2025 povečalo z dobrih 27 tisoč na več kot 47 tisoč, število prihodov z dobrega pol milijona na več kot 1.660.000, število nočitev pa se je med letoma 2010 in 2025 povečalo z okrog 1.675.000 na 4.271.000.

Poleg omenjenih stacionarnih gostov pa je ogromno tudi enodnevnih obiskovalcev, ki, kot piše v dokumentu, predstavljajo velik izziv. Tudi množično obiskovanje gora, turno smučanje v visokogorju, naraščanje števila gorskih kolesarjev zaradi priljubljenosti električnih koles in obiskovanje planinskih koč pomenijo vse večjo obremenitev naravnega okolja.

Problematičen je tudi motorni promet. Če ne bodo uvedeni režimi dostopa in parkiranja, bo ta naraščal za od 3 do 5 odstotkov na leto, kažejo projekcije.

Kot še piše v osnutku načrta, je obisk najbolj prepoznavnih naravnih vrednot že v letih 2018 in 2019 dosegel raven, pri kateri je vpliv za naravo obremenjujoč, kakovost doživljanja pa okrnjena.

Koliko obiskovalcev je preveč?

Negativne posledice želi javni zavod TNP zmanjšati z opredelitvijo nosilnih zmogljivosti posameznih naravnih vrednot. Kolikšne naj bi te bile? Za Blejski vintgar – ta je edina naravna vrednota TNP, za katero je bila odredba o omejitvi obiskovanja že izdana – je to 2.290 ljudi na dan oziroma največ 245 hkrati v soteski, za Tolminska korita 1.050 na dan, za slap Savica pa 1.135 na dan, razen julija in avgusta, ko bi veljala višja omejitev, to je do 1.700 obiskovalcev dnevno.

Korita Mostnice bi lahko obiskalo 440 pri enosmernem oziroma 880 pri dvosmernem obisku, izvir Soče od 500 do 1.500 ljudi dnevno, odvisno od izhodišča, Martuljške slapove pa do 1.300 obiskovalcev za spodnji slap ter do 1.500 za zgornji slap.

Omejitve bi lahko uvedli še za Slap Peričnik in Pokljuško sotesko, za katera so pripravljeni različni scenariji nosilne zmogljivosti.

Načrt ne predvideva avtomatične uvedbe kvot na vseh omenjenih lokacijah, lahko pa ti izračuni postanejo podlaga za omejevanje obiska. Ta se lahko omeji, kadar povzroča nevarnost za obstoj oziroma ohranitev naravnih vrednot, prostoživečih vrst in njihovih habitatov, habitatnih tipov ter kulturne dediščine in kulturne krajine, predvideva načrt.

Vstopnino morajo obiskovalci že zdaj plačati za ogled Blejskega vintgarja, Tolminskih korit in Mostnice ter za dostop do slapa Savica. Glede njihovega upravljanja – in tega, kdo bo pobiral vstopnino – dokončnega soglasja še vedno ni.

Kot omenjeno, je po besedah direktorja TNP Brežana ena od zamisli, kako omejiti turistični pritisk na park, vstopnina za sam TNP. Ta bi nato vključevala oziroma nadomestila vstopnine za ogled posameznih naravnih vrednot.

Kako omejiti avtomobilski promet

Eden od pomembnih ciljev je zmanjšanje prometa. Na najbolj obremenjenih območjih nameravajo vzpostaviti učinkovite in finančno vzdržne sisteme trajnostne mikromobilnosti ter razviti enovit, dostopen in medsebojno povezan sistem javnega prometa, piše v osnutku načrta.

Mikromobilnost, kot pojasnjujejo, pomeni uporabo lahkih vozil, kot so e-skiroji in e-kolesa, za kratke poti. Javni potniški promet pa nameravajo okrepiti z razširitvijo ponudbe, poenotenjem sistemov med občinami ter izboljšanjem dostopnosti do narodnega parka iz ključnih prometnih vozlišč in turističnih središč.

Na robu parka se obeta mreža oddaljenih parkirišč (P+R), znotraj parka pa nameravajo parkiranje urediti tudi s postopnim zmanjševanjem in ukinjanjem razpršenih in neurejenih parkirnih površin.

Prednostno bodo uredili promet v bližini Bohinjskega jezera, na Pokljuki, v Vratih, Kotu, Krmi, na Mangartski cesti ter v dolinah Tolminke, Zadnjice in Zadnje Trente.

"Prelaz Vršič prečka tranzitna cesta, na kateri se bo umirjanje prometa selektivno načrtovalo (npr. ozaveščanje, preusmerjanje z individualnega na javni prevoz, omejitev hitrosti prometa, poostren nadzor …) ter omejevalo glede na razpoložljiva parkirna mesta," načrtujejo.

V alpskih dolinah, kjer so izhodišča za planinske poti ter na območju Pokljuke, pa bodo nadaljevali postopno omejevanje dostopa za individualni motorni promet ter spodbujali javni prevoz z okoljsko primernejšimi vozili.

Spremembe za pohodnike in kolesarjenje

Na najbolj občutljivih območjih prvega in drugega varstvenega območja (zemljevid zgoraj) načrt predvideva opuščanje bližnjic, združevanje poti in prestavljanje odsekov z rastišč ogroženih vrst ali erozijsko nevarnih območij.

Nove tematske poti bi praviloma urejali le v tretjem varstvenem območju, v drugem pa le pogojno. Dostop so nekaterih območij pa bi zaradi zaščite ogroženih vrst in habitatov lahko tudi povsem omejili.

Tudi kolesarjenje ne bo dovoljeno po vsaki poti, ampak le po cestah, namenjenih
motornemu prometu, ter po posebej določenih kmetijskih, gozdnih in planinskih poteh.

Natančneje bodo določena tudi pravila za uporabo voda.

V prvem in drugem varstvenem območju bodo (ali so že) kopanje, potapljanje,
čolnarjenje in druge vodne dejavnosti načeloma prepovedane, razen v Bohinjskem jezeru in na posebej določenih odsekih vodotokov. Na Soči, Koritnici in Savi Bohinjki pa so dejavnosti vezane na letni čas, uro in ustrezen pretok.

Na območju TNP bo prepovedana tudi uporaba dronov v rekreacijske namene ter za potrebe snemanja reklamnih in komercialnih spotov.

Nobena od navedenih rešitev sicer še ni potrjena. Lokalne skupnosti imajo do sredine septembra čas, da na Osnutek upravljavskega načrta za obdobje od 2027 do 2036 podajo svoje pripombe, nato bo sledila javna obravnava, končno potrditev na vladi pa Brežan pričakuje prihodnjo pomlad.