Opozicija ne bo izpodbijala referenduma, za katerega trdi, da je neustaven. Kaj je razlog

Potem ko so kulturna društva, ki so sprožila postopek za zakonodajni referendum o noveli zakona o lokalnih volitvah, tik pred začetkom zbiranja 40.000 podpisov pobudo umaknila, je ostalo odprto vprašanje usode posvetovalnega referenduma na isto temo. Vladajoča koalicija SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati ga je skupaj z Resnico poleg še dveh posvetovalnih referendumov razpisala prejšnji petek, volilci pa bodo o vseh vprašanjih glasovali 11. oktobra, ko bo potekal tudi zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.

A vprašanje o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah je močno izstopajoč primer, saj je državni zbor o tem že sprejel končno odločitev – volilno pravico je s sprejemom novele zakona o lokalnih volitvah junija ukinil, nato pa so kulturna društva sprožila pobudo za zakonodajni referendum.

Več strokovnjakov za upravno in ustavno pravo je opozorilo, da bi bil z razpisom vsebinsko enakega posvetovalnega referenduma kršen 28. člen zakona o referendumu in ljudski iniciativi (ZRLI), kar je v svojem mnenju jasno zapisala tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba.

Stranke leve opozicije Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica so razpisu tega referenduma najostreje nasprotovale, saj da je državni zbor o tem vprašanju že dokončno odločil in je zato referendum "neustaven". Te besede je po razpisu referendumov ponovil tudi prvak Svobode Robert Golob. "Zapravljali bomo skupen davkoplačevalski denar za referendum, za katerega vsi vnaprej vemo, da je v resnici neustaven in da njegov rezultat ne šteje nič," je povedal po seji državnega zbora.

Opozicija je ob tem imela možnost, da bi neustavnost takšnega referenduma dokazovala na ustavnem sodišču, kjer lahko najmanj 30 poslancev zahteva ustavno presojo odloka o razpisu referenduma. V SD in Levici so se zavzemali za to možnost, a zahteve brez poslanskih podpisov iz Svobode niso mogli vložiti. Golob je bil temu nenaklonjen že od začetka, kar je utemeljil z besedami, da je na predlagateljih iz koalicije, da sprejmejo odgovornost za razpis neustavnega referenduma.

Svoboda: Vprašanje, ali bi ustavnemu sodišču uspelo odločiti tako hitro

Zdaj pa so v njegovi stranki za N1 dokončno potrdili, da referenduma ne bodo izpodbijali. "Referendumska kampanja je praktično pred vrati in vprašanje je, ali bi ustavnemu sodišču sploh uspelo odločiti tako hitro. Medtem pa je novela zakona o lokalnih volitvah že začela veljati. Bliža se tudi 15. november, ko bodo lokalne volitve, zato je prav, da ta člen zakona čimprej pripeljemo na ustavno sodišče. Za odgovor na vprašanje, ali je tovrstno jemanje pravic v skladu z ustavo, je namreč edino pristojno ustavno sodišče," so nam sporočili iz poslanske skupine Svoboda.

Izpostavili so, da posvetovalni referendum ni zavezujoč, sprejeta novela pa dejansko vpliva na izvedbo lokalnih volitev oziroma uveljavljanje pravic posameznikov na njih. "Tukaj vidimo bistveno razliko," so še dodali v Gibanju Svoboda.

Skupaj z manjšima strankama iz leve opozicije bodo danes na novinarski konferenci predstavili zahtevo za ustavno presojo in začasno zadržanje novele zakona o lokalnih volitvah. Zahtevo so že pred poletnimi počitnicami pripravili v SD, kjer tudi po košarici Svobode še vedno vztrajajo, da bi morali na ustavnem sodišču izpodbijati tudi odlok o razpisu posvetovalnega referenduma na to temo.

SD: To je nevaren precedens

Po njihovem prepričanju je namreč koalicija pri razpisu zavestno zaobšla zakonska pravila. "Najprej so sprejeli zakon, zdaj pa želijo referendum o vprašanju, o katerem so že odločili. Za takšno situacijo pravni red predvideva naknadni zakonodajni referendum. Koalicija pa se je odločila za drug institut, ker ji očitno politično bolj ustreza. To je nevaren precedens," so za N1 sporočili Socialni demokrati.

V stranki, ki jo vodi Matjaž Han, so ob tem poudarili, da je referendum razpisan v času, ko so napovedali tudi ustavno presojo samega ukrepa, s katerim je bila državljanom tretjih držav odvzeta volilna pravica na lokalnih volitvah. Neustavnosti ukrepa ni mogoče zaobiti s posvetovalnim referendumom, so še opozorili v SD: "To, da predlagatelji referenduma skušajo izkoristiti institut za to, da zavestno upravičijo sprejem protiustavnega ukrepa, je najbolj brezsramna oblika zlorabe referenduma, ki mu pravimo tudi praznik demokracije."

Posvetovalni referendum z vprašanjem "Ali ste za to, da imajo pravico voliti na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji državljani Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav, ki niso državljani Republike Slovenije?" bo tako izveden 11. oktobra skupaj s preostalimi, referendumska kampanja pa se začenja že prihodnji teden.