Opozicija po umiku referendumske pobude v ustavno presojo zakona o lokalnih volitvah

V levi opoziciji pozdravljajo odločitev civilne družbe za umik pobude zakonodajnega referenduma o noveli zakona o lokalnih volitvah, saj lahko po njihovi oceni le ustavno sodišče presodi, ali je odvzem pravic, ki so bile zagotovljene 24 let, ustaven. Zahtevo za ustavno presojo bodo v Svobodi, SD in Levici vložili takoj, ko bo to mogoče, hkrati pa bodo predlagali tudi začasno zadržanje izvajanja novele zakona.
V Svobodi po besedah njihove poslanke Tereze Novak dejanje civilne družbe razumejo kot odgovorno državljansko dejanje. S prenehanjem zbiranja podpisov za zakonodajni referendum so namreč omogočili, da se do zakona opredeli ustavno sodišče, je dejala Novak.
"Lokalne volitve so pred vrati in prva stvar, ki jo moramo predstaviti ustavnemu sodišču, je ocena ustavnosti tega spornega zakona, ki pravico državljankam in državljanom, prebivalcem in prebivalkam iz tretjih držav jemlje, ob tem pa ne obrazložijo, zakaj in kako to škodi slovenski demokraciji in državnosti," je dodala poslanka Svobode.
Na ustavno sodišče tudi s predlogom za začasno zadržanje izvajanja novele zakona
Poslanka SD Andreja Katič prav tako je ocenila, da umik pobude ni predaja boja, ampak da gre za odgovorno odločitev. Izpostavila je, da so v SD že pred poletjem pripravili zahtevo za ustavno presojo zakonitosti tega akta, opozicijski poslanci pa so že uskladili njeno končno različico. Ustavnemu sodišču bodo predlagali tudi začasno zadržanje izvajanja tega zakona, je navedla Katič.
"Ne gre za tujce, ki bi jih danes z avtobusi ali vlaki vozili v Slovenijo. Gre za ljudi, ki med nami živijo že leta, ki soustvarjajo našo družbo, ki so do sedaj vedno imeli volilno pravico na lokalnih, ne na državnozborskih volitvah," je dejala Katič.
Sekretar poslanske skupine Levica Alan Medveš je dodal, da bodo zahtevo za ustavno presojo vložili takoj, ko bo to mogoče. Kot je poudaril, mora po umiku pobude predsednik državnega zbora novelo zakona o lokalnih volitvah poslati v objavo, ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo pa mora ugotoviti, da je zbiranje podpisov končano.
Zakon začne veljati dan po objavi v uradnem listu, nato pa nastopi trenutek, ko je mogoče vložiti ustavno presojo, je pojasnil Medveš. "Ustavno sodišče je že v nekaterih drugih stvareh pokazalo, da je branitelj ustave. Verjamemo, da bo tudi v tem primeru pokazalo, da volilno pravico tujcem, ki smo jo pred 24 leti podelili, politika nima pravice čez noč odvzeti," je izpostavil Medveš.
O volilni pravici tujcev iz tretjih držav na lokalnih volitvah samo na posvetovalnem referendumu
Pobudniki zakonodajnega referenduma o noveli zakona o lokalnih volitvah pa so pojasnili, da so postopke glede zahteve za razpis zakonodajnega referenduma izvedli pravilno in pravočasno. Koalicija je nato skupaj z Resnico vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o istem vprašanju, državni zbor pa je na prejšnji teden razpisal tri posvetovalne referendume. Potekali bodo 11. oktobra, na dan, ko bodo volilci na zakonodajnem referendumu odločali o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.
V teh razmerah so se pobudniki zakonodajnega referenduma odločili umakniti svojo referendumsko pobudo. Podpise za razpis referenduma bi sicer lahko začeli zbirati 1. septembra, rok za zbiranje pa bi se iztekel 5. oktobra.
Spremembe zakona, ki jih je državni zbor sprejel sredi junija, odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Spremembe so predlagali v SDS, trojčku okoli NSi in Resnici, poleg njih pa so zanje glasovali tudi Demokrati. Proti so glasovali v Svobodi, SD ter Levici.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje