Minister Kajzer razrešil vse posebne odposlance, razen enega. Koga je pustil in zakaj?

Znotraj ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) poteka obsežna reorganizacija. Po združitvi oziroma preoblikovanju direktoratov in imenovanju vršilcev dolžnosti generalnih direktorjev so sledile spremembe na nivoju sektorjev, prejšnji teden pa je zunanji minister Tone Kajzer s položaja razrešil štiri posebne odposlance, ki jih je imenovala njegova predhodnica Tanja Fajon.

Anžej Frangež je bil kot posebni odposlanec zadolžen za Zahodni Balkan, Tanja Miškova za vodno diplomacijo, Ksenija Škrilec za podnebno diplomacijo in Darja Bavdaž Kuret za ženske, mir in varnost.

Na MZEZ so izpostavili, da vsi štirje ostajajo zaposleni na ministrstvu in da so bili razrešeni zgolj s funkcij posebnih odposlancev ministra.

"Nekatere od tem, ki so jih pokrivali, niso več med osrednjimi prioritetami vladne zunanje politike"

Kot osrednji razlog za prenehanje njihovih mandatov so navedli ministrovo odločitev, da se delo na omenjenih področjih tesneje integrira v organizacijsko strukturo ministrstva in v delo pristojnih sektorjev.

"Gre predvsem za vprašanje notranje organiziranosti ter optimalnega razporejanja in izkoriščanja človeških virov, saj v posameznih sektorjih potrebujemo izkušene diplomate," so poudarili na MZEZ.

Povedali so še, da nekatere od tem, ki so jih pokrivali posebni odposlanci, niso več med osrednjimi prioritetami vladne zunanje politike, "kar pa ne pomeni, da jim ministrstvo tudi v prihodnje ne bo namenjalo ustrezne, četudi nekoliko manjše pozornosti". Katere teme so izginile z vladne prioritetne liste, niso navedli.

So pa posebej izpostavili, da je treba pri Anžeju Frangežu upoštevati tudi njegovo imenovanje za slovenskega veleposlanika v Budimpešti, kar je težko združljivo s hkratnim opravljanjem nalog posebnega odposlanca ministra za Zahodni Balkan. Frangež je sicer mandat veleposlanika na Madžarskem nastopil že lani poleti.

Od posebnih odposlancev na položaju ostaja le Cencen

Vseh posebnih odposlancev pa Kajzer ni razrešil. Pustil je Marjana Cencena, in sicer na mestu posebnega odposlanca za ohranjanje spomina na holokavst in preprečevanje genocida. "Predvsem ostaja zato, ker tej tematiki vlada posveča veliko pozornost," so poudarili na MZEZ.

Kot je znano, je aktualna vlada bistveno spremenila svoj odnos do Izraela in dobrim odnosom s to državo posveča veliko pozornost. Cencen je bil sicer v preteklosti veleposlanik v več državah, nazadnje ga je tretja vlada Janeza Janše imenovala za vodjo slovenskega diplomatskega predstavništva v Budimpešti.

Na vprašanje, ali bo minister Kajzer imenoval nove posebne odposlance in za katera področja, pa so na MZEZ odgovorili, da bo to storil, če bodo tako narekovale konkretne potrebe oziroma kadar bo takšno obliko delovanja ali naziv zahtevalo mednarodno sodelovanje na posameznem tematskem področju.

"Načeloma pa minister zagovarja pristop, da so za posamezne tematske dosjeje prvenstveno pristojne notranje organizacijske enote ministrstva, s čimer se zagotavljata njihova tesnejša vpetost v redno delo ministrstva in učinkovitejše usklajevanje aktivnosti," so še dodali na zunanjem ministrstvu.

Predhodniki Tanje Fajon so se redko zatekli k imenovanju posebnih odposlancev

Kot smo poročali na N1, so se predhodniki Tanje Fajon le redko zatekli k imenovanju posebnih odposlancev ministra. Šef slovenske diplomacije v tretji Janševi vladi Anže Logar na to mesto ni imenoval nikogar, tri posebne odposlance – Iztoka Mirošiča, Andreja Logarja in Andreja Benedejčiča – pa je v času vlade Marjana Šarca postavil zunanji minister Miro Cerar. Kot so tedaj pojasnili na MZEZ, so bili vsi trije zadolženi "za naloge, povezane s ključnimi in strateško občutljivimi vsebinami in usmeritvami delovanja v mednarodnem okolju".

V času vlade Boruta Pahorja pa je takratni zunanji minister Samuel Žbogar za posebnega odposlanca imenoval Matjaža Šinkovca. Bivši veleposlanik v Londonu, vodja stalnega predstavništva pri zvezi Nato v Bruslju in šef Sove je bil kot posebni odposlanec zadolžen za kandidaturo Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta OZN.

Pod ministrovanjem Tanje Fajon pa je postavljanje posebnih odposlancev doživelo razcvet. Na MZEZ so takrat poudarjali, da so posebni odposlanci ministrice strokovnjaki za posamezna prednostna področja slovenske zunanje politike, ki pomagajo pri oblikovanju stališč in pridobivanju informacij za boljše in bolj učinkovito izvajanje slovenske zunanje politike.

"Med njihovimi glavnimi nalogami so vzpostavljanje in vzdrževanje rednih stikov s ključnimi mednarodnimi partnerji, akterji na političnem in gospodarskem področju ter s civilno družbo, priprava obiskov in srečanj predstavnikov vlade s predstavniki tujih držav in mednarodnih organizacij ter oblikovanje predlogov slovenskih stališč do ključnih zunanjepolitičnih vprašanj z namenom krepitve vloge Slovenije v mednarodnem prostoru," so v prejšnjem mandatu navedli na MZEZ.

Naši diplomatski viri pa so navajali predvsem dva razloga za imenovanja posebnih odposlancev: dolgoletni veleposlaniki naj ne bi dobili občutka, da nazadujejo po karierni lestvici, diplomatom z nazivom posebni odposlanec ministrice pa naj bi bila vrata sogovornikov na mednarodni ravni bolj odprta.