Iskanje osebnega zdravnika je skoraj misija nemogoče

Slovenija 26. Jun 202108:00 > 27. Dec 2021 12:11
Zdravnica s stetoskopom
Foto: BOBO

Je osebni zdravnik luksuz? Pravico do izbire imajo vse zavarovane osebe, a ga kljub temu nima približno 130.000 ljudi. Nekateri ga morda ne iščejo, več pa je tistih, ki ostanejo brez, novega pa le stežka najdejo. Sogovorniki razlog vidijo v aneksu iz leta 2019, ki je postavil administrativni limit za obremenitev zdravnikov, pa tudi v premajhnem številu tistih, ki se odločijo za družinsko medicino.

Selitev v Ljubljano. Tukaj je študij, tukaj je služba, ki je doma ni. Sčasoma postane jasno, da je dve uri oddaljen osebni zdravnik bolj malo v pomoč, potem sledi še novica, da čez leto ali dve tako ali tako odhaja v zasluženi pokoj.

Misija najti osebnega zdravnika v Ljubljani se izkaže za nekaj podobnega misiji nemogoče. Med iskanjem v Zdravstvenem domu Ljubljana ni bilo takšnega, ki bi še opredeljeval nove paciente. To je osebna izkušnja sogovornice, a žal le ena od mnogih – v Sloveniji je brez osebnega zdravnika trenutno 130.000 zavarovanih ljudi, s podatkom postrežejo na ZZZS. Družinskih zdravnikov, ki so še dolžni sprejemati nove zavarovane osebe, pa je v državi trenutno 193.

Da je pomanjkanje družinskih zdravnikov res problematično, se strinjata tudi Mojca Mahkota, zastopnica pacientovih pravic za ljubljansko regijo, in Milena Pečovnik, zastopnica OE Ravne na Koroškem.

Osnovni problem je, da je zdravnikov družinske medicine preprosto premalo, izpostavi Milena Pečovnik. Večkrat je slišati, da ta specializacija ni zanimiva za študente in študentke medicine, a kot poudarja Mahkota, poklica družinskega zdravnika ne bi smeli videti kot manjvrednega. “Saj imamo specialiste, ki so pravi ’stručkoti’, ampak osebni zdravnik ti lahko že na začetku postavi dobro podlago za naprej, on je tisti, ki lahko reši zadeve,” pravi.

Mesta na nacionalnem razpisu polna, posamezni izvajalci ostajajo brez prijav

Na 55 mest za specializacijo družinske medicine, ki jih je 31. marca razpisala Zdravniška zbornica Slovenije, se je letos skupno prijavilo 21 kandidatov.

Vsako leto imajo mladi zdravniki možnost prijave na nacionalni razpis, lahko pa se odločijo za enega izmed zdravstvenih zavodov, ki razpiše mesta. Na nacionalnem razpisu je bilo letos razpisanih 16 mest, zapolnila so se vsa. Medtem se je na 39 razpisanih mest posameznih zdravstvenih zavodov do 25. maja prijavilo le pet kandidatov.

Mladi družinski zdravnik Gregor Moleh, trenutno zaposlen v ZD Celje, se je prijavil na prvi nacionalni razpis, velikega interesa pa takrat ni bilo. “Na začetku se ljudje niso prijavljali na ta razpis, ker so se bali, da jih lahko po končani praksi pošljejo kamorkoli v Sloveniji. V praksi pa je tako, da si nabereš nekaj različnih ponudb za delo in se potem odločiš, kje bi delal. Prijava k posameznemu izvajalcu medtem pomeni, da si na njega priklenjen,” razloži.

Po drugi strani pa si v družinski medicini zelo povezan z lokalnim okoljem in pomembno je, da dobro sodeluješ z regijsko bolnišnico, še dodaja Moleh. 

Gneča pri prijavah za druge specializacije, kot so radiologija, dermatovenerologija in anesteziologija, je večja. “Radiologija je vedno zasedena, moraš se grebsti, da prideš zraven. Ampak to je bolj kot servis, svetovanje, veliko manj je stika s pacienti, s tem pa tudi manj srčnih bolečin, ki so s tem povezane,” pove Eva Gorup Cedilnik, strokovna direktorica ZD Vrhnika in zdravnica družinske medicine, ki za svojo specializacijo pravi, da je pestra, človeška in ‘kravžlja’ možgane, predvsem pa napolni srce.

Zdravniki največjo težavo vidijo v nesmiselnih administrativnih obremenitvah

Gorup Cedilnik opaža, da je študentom družinska medicina med študijem sicer všeč, a niso neumni – opazijo, kako obremenjeni so osebni zdravniki z administracijo, kakšen je tempo dela, dobijo pa tudi občutek, da s to specializacijo ne bodo cenjeni.

Zakaj moram jaz tiskati potrdila za covid-19? Edino družinski zdravnik lahko to uredi, ampak ali je država res plačevala moje dolgoletno izobraževanje za to, da tiskam potrdila?” opozori na eno mnogih nesmiselnih opravil, s katerimi se ukvarjajo zdravniki v svojem delovnem času. “Zagotovo dve do tri ure na dan samo tipkam,” še doda sogovornica, ki si želi, da bi ta čas lahko namenila pacientom in njihovi obravnavi.

“Na tej točki se je treba odločiti, ali hočemo več zdravnikov ali pokriti vse paciente. Sistem se bo zrušil, ker bo ob večjih obremenitvah interesa za to specializacijo še manj, odhajanja družinskih zdravnikov pa več.”

dr. Moleh

A kot pove Moleh, ljudi, ki bi se ukvarjali z administracijo, nimajo od kod vzeti, saj so preobremenjene vse ravni. “Ideja je bila, da bi se z bolniškimi staleži ukvarjala medicina dela in športa, ampak tudi njih ni dovolj,” razloži.

Moleh mlade pogosto vpraša, katera veja medicine jih zanima. Marsikdo odgovori, da ga zanima družinska medicina, ampak da jih je strah, pripoveduje. Strah administrativnih obremenitev, pa tudi zavedanja, da bi lahko bili prepuščeni sami sebi. “Popolnoma sam s stotinami bolnikov na dan, brez opreme, brez podpore, stran od pomoči, …” so po besedah sogovornika strahovi pripravnikov. 

Tako Gorup Cedilnik kot Moleh povesta, da je predmet družinske medicine na fakulteti dobro predstavljen in da je študentom ter študentkam všeč, ampak to specializacijo še vedno mnogi iz stroke gledajo malo zviška, kar se prenaša na mlajše generacije. “Gre za specializacijo, v kateri moraš voditi pacienta med vsemi ostalimi specialisti,” pa zahtevnost dela izpostavi Moleh. 

Pacienti o tem, da nimajo več osebnega zdravnika, niso bili obveščeni

Kot nam zaupa zastopnica za pacientove pravice z območja Maribora, Adela Postružnik, so se aprila nanje obrnili pacienti, ki so po naključju izvedeli, da nimajo več osebnega zdravnika.

Starejša gospa je namreč zbolela za covidom-19, in zato klicala v ambulanto osebne zdravnice. Medicinska sestra ji je povedala, da izbrane zdravnice ni več zaradi menjave, zato si mora najti drugega. O tej spremembi je niso pisno obvestili ali ji ponudili možnosti izbire. Ker je zaradi starosti in slabše mobilnosti želela zdravnika v središču Maribora, se je obrnila na zastopnico.

V drugem primeru, ki ga prav tako navaja Postružnik, pa se je neka družinska zdravnica preselila v drugo ambulanto, zdravnica, ki jo je nadomestila, pa ni več sprejemala novih pacientov. Tako je starejši gospod ostal brez zdravnice v svojem kraju, čeprav je njegova zdravstvena kartoteka ostala v tisti ambulanti. V obeh primerih so paciente šele po posredovanju zastopnice napotili na vpis k novemu zdravniku. 

Najtežje je starejšim, ki se ne znajdejo

Pečovnik opozarja, da brez osebnega zdravnika pogosto ostanejo starejši pacienti, ki so imeli pred tem 20 ali 30 let oskrbo zagotovljeno na istem mestu. “Niso tako spretni in agresivni kot mladi pri iskanju novega, po navadi pa potrebujejo veliko zdravstvene oskrbe. To lahko uredim, če se obrnejo name, skupaj jim relativno hitro uspemo najti nekoga. Ampak to ni v redu, da vse deluje samo prek posrednikov. Stvari bi bilo treba rešiti sistemsko.”

Obstajajo tudi primeri, ko ni več zaupanja med zdravnikom in pacientom, a kako si boš izbral novega, če jih tako ali tako ni, se še sprašuje zastopnica za območje Koroške.

Kot pravi zastopnica za pacientove pravice, imamo zakon, ki ureja zdravstveno varstvo, a po njenih besedah gre samo za črke na papirju. “Toliko je napisanega, a se nobenega problema ne rešuje. Težavo je treba rešiti v samem korenu, zato bi bil potreben trud vseh, da se zagotovi več družinskih zdravnikov,” še poudari.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije financira 956 ambulant družinske medicine oziroma 956 družinskih zdravnikov.

Leta 2020 je ZZZS začel financiranje 12 dodatnih ambulant družinske medicine, v načrtu pa jih je imel 29. Kot razlaga, mu tega cilja ni uspelo izpolniti, saj “izobraževalni sistem ni uspel, da bi v lanskem letu toliko zdravnikov uspešno zaključilo specializacijo družinske medicine”. Posledično se zdravstveni domovi in koncesionarji niso mogli prijaviti za financiranje dodatnih ambulant.

Aneks številka 1

Vlada Marjana Šarca je leta 2019 sprejela t. i. aneks številka 1 k splošnemu dogovoru za tisto pogodbeno leto. S tem so na podlagi sporazuma z zdravniškim sindikatom določili limit za odklanjanje zavarovanih oseb zdravnikov na primarni ravni. V skladu s tem dogovorom lahko zdravniki torej zavračajo paciente, ko dosežejo 1.895 glavarinskih količnikov (GK), pri čemer je glavarina določena glede na obremenitev zdravnika.

Število količnikov na pacienta odraža predvidevanje, kako pogosta in zahtevna bo njegova obravnava. Najstarejši in najmlajši bolniki so tako obteženi z več količniki. Za lažjo predstavo: 1895 GK pomeni okoli 1300 pacientov, 2100 GK okoli 1600 pacientov in 2395 GK okoli 1800 pacientov.

Takratni minister za zdravje Aleš Šabeder je dejal, da pacienti te spremembe ne bodo preveč občutili, medtem ko na ZZZS trdijo, da so se težave začele prav takrat. “Ob vsaki priložnosti apeliramo na ključne deležnike k ponovnemu, temeljitemu premisleku in reviziji sprejetih določil, da se konkretno uveljavi zaveza partnerjev, da nobena zavarovana oseba ne bo ostala – kljub limitu za zavračanje opredeljevanja – brez izbranega osebnega zdravnika,” dodajajo.

Na ZZZS sicer poudarjajo, da je obstoječi limit le administrativne narave. To pomeni, da lahko osebni zdravnik po lastni presoji opredeli dodatne paciente. Kot opažajo, so velike razlike med posameznimi zdravniki in številom opredeljenih pacientov, zlasti med starejšimi in mlajšimi.

Novi zdravniki ob prevzemu ambulante predhodnega zdravnika ne omogočijo izbire vsem pacientom predhodnika, ki se na primer upokoji, ampak jih sprejmejo le do limita,” opozarjajo.

Nagrajevanje bolj obremenjenih timov

Vse, ki sprejmejo paciente tudi po preseženem glavarinskem količniku, mesečno nagrajujejo z dodatkom k plači. Nagrajevanje je določeno z lestvico – od štiri do 20 odstotkov od osnovne plače. 20 odstotkov dosežejo tisti zdravstveni timi, ki imajo glavarinski količnik nad 2.395, kar je republiško povprečje.

Povprečni osebni zdravnik, ki je v 54. plačnem razredu in dosega 2.395 glavarinskih količnikov, tako dobi 400 evrov mesečnega dodatka k osnovni plači. Do dodatka so upravičeni tudi drugi zdravstveni delavci v ambulanti. Diplomirana medicinska sestra, ki je v 37. plačnem razredu, bi v tem primeru tako dobila dodatnih 235 evrov na mesec, tehnik zdravstvene nege pa 173 evrov.

LMŠ: Razlagi ZZZS manjka nekaj zgodovinskega spomina

V LMŠ, ki je bila na čelu vlade, ko je bil aneks k dogovoru sprejet, pravijo, da je trditev ZZZS o tem, kje tiči problem, sicer legitimna, a da ji “manjka nekaj zgodovinskega spomina oziroma konteksta”.

“Velja namreč spomniti, da so zdravniki družinske medicine marca 2019 začeli množično groziti z odpovedjo pogodb o zaposlitvi, češ, da so preobremenjeni oziroma da je tedaj veljavni glavarinski količnik (2100), ki je bil meja za odklanjanje novih pacientov, previsok,” so zapisali.

Nadalje v LMŠ razlagajo, da tudi zdravniške zahteve iz leta 2019 imajo svoj zgodovinski kontekst. Zniževanje glavarinskega količnika je bila ena od točk stavkovnega sporazuma, ki ga je s sindikatom Fides sklenila vlada Mira Cerarja. Ta je določal, da se zgornja obremenitev vsako nadaljnje koledarsko leto zniža za 5 odstotkov do ciljnega normativa.

Aleš Šabeder
Aleš Šabeder (Vir: Bobo)

“Za sprejetje Aneksa št. 1 k Splošnemu dogovoru v zdravstvu za leto 2019, ki je zgornjo mejo, ko zdravnik ali pediater lahko odkloni nove paciente, znižal na 1895, se vlada Marjana Šarca ni odločila na pamet, pač pa je sledila tudi stavkovnemu dogovoru, sklenjenem, kot zapisano, med Fidesom in Cerarjevo vlado,” še razlagajo v LMŠ.

Izpostavljajo tudi variabilni del plače družinskih zdravnikov, ki je vezan na glavarinske količnike. Po njihovih besedah zaradi tega med zdravniki ni interesa, da bi paciente predajali mladim zdravnikom, pogosto z izgovorom, da se pacienti “nočejo seliti”.

ZZZS bi moral izvesti tudi polletni pilotni projekt spremenjenega načina plačevanja po glavarini, kar je bilo dogovorjeno poleg stavkovnega sporazuma. “Na vse zapisano bi veljalo spomniti tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje, za katerega se zdi, da ocene in trditve izreka lahkotneje, kot bi jih morda bil upravičen izrekati,” so za konec dodali v LMŠ.

Nov dogovor z več denarja za družinsko medicino

Vlada je splošni dogovor za leto 2021 sprejela 26. maja na redni seji. Za širitve na primarni ravni bo letos namenjenih dodatnih 2,1 milijona evrov. Kot je povedal minister za zdravje Janez Poklukar, se vse nerealizirane širitve timov splošne ambulante ter otroških in šolskih dispanzerjev, ki so bile dogovorjene v lanskem splošnem dogovoru, vključijo v dogovor za letošnje leto. Dodatno se vključi pet timov splošne ambulante/družinske medicine za ZD Ljubljana.

Janez Poklukar
Janez Poklukar (Vir: Bobo)

Uvaja se tudi obveznost opredeljevanja splošnih zdravnikov v ambulantah družinske medicine do obremenitve glavarinskih količnikov, tako da po novem noben zavarovanec po Poklukarjevih besedah ne bi smel ostati brez osebnega zdravnika.

Dodatek za izbiro specializacije družinske medicine

Vlada je 17. junija sprejela predlog zakonov o investicijah in nujnih ukrepih v zdravstvu. Prvi ureja zagotavljanje in porabo skoraj dveh milijard evrov v zdravstvu do leta 2031, drugi pa določa začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19. Med drugim predvideva dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače specializanta. Do njega so upravičeni zdravniki, ki so se na specializacijo prijavili v letih 2021 in 2022.

Finančne posledice dodatka za specializante družinske medicine so ocenjene na letni ravni 0,65 mio eur oziroma 3 mio EUR za celotno obdobje trajanja specializacije (štiri leta za sto osemdeset specializantov).

Kako torej do zdravnika?

Odgovor na vprašanje, kako do osebnega zdravnika, je po izkušnjah sogovornikov, ki ga še iščejo oziroma so ga iskali dolgo: z vztrajnostjo in precejšnjo mero sreče. Na ZZZS lahko pomagajo z nasveti zavarovanim osebam, saj sodelujejo s posameznimi zdravstvenimi domovi v iskanju prostih zdravnikov, ki bi bili čim bližje kraju bivanja pacientov.

Obrnete se lahko tudi na zastopnike pacientovih pravic. “Kako si ljudje pomagajo? Ne vem, v zadnjem času se obračajo na zasebnike, ti so vsaj delno pokrili manko v ljubljanski regiji. A seveda to ni dovolj,” še eno možnost navede Mahkota.

Osebni zdravnik
Simbolična fotografija (Foto: Profimedia)

Pogost nasvet ob iskanju je, da pacienti preverijo poimenski seznam zdravnikov, ki so še dolžni opredeljevati nove osebe. Na opozorilo, da ti seznami pogosto niso aktualni, na ZZZS odgovarjajo, da jih posodabljajo trikrat mesečno na podlagi podatkov, ki jih sporočajo zdravstveni domovi in drugi izvajalci.

Objavljeni podatki ne vsebujejo informacij o morebitni daljši bolniški odsotnosti ali porodniškem dopustu zdravnika, a v vsakem primeru je izvajalec dolžen urediti nadomeščanje. Tudi ambulanta, v kateri deluje začasno odsoten zdravnik, ki pa še lahko sprejema nove paciente, jih je dolžna sprejemati do limita.

Res je, da so na seznamih tudi zdravniki medicine dela, ki lahko tudi kot družinski zdravniki opredeljujejo sicer maloštevilne dodatne osebe, vendar pa tega v praksi praviloma ne izvajajo. Ker gre za sistemsko anomalijo, teh zdravnikov v prihodnje ne bomo več objavljali na teh seznamih,” še pojasnijo na ZZZS.

Če pa potrebujete zdravniško obravnavo v času, ko ste brez osebnega zdravnika, na ministrstvu za zdravje zagotavljajo, da se lahko obrnete na najbližji zdravstveni dom, kjer boste obravnavani kot drugi bolniki.

Komentari

Vaš komentar