"Gre za sum zlorabe brez primere, pri katerem zaenkrat ni možno izključiti možnosti, da so bili nekateri podatki nepooblaščeno posredovani tudi v tujino," pravi predsednik vlade Robert Golob.
“Vložena kazenska ovadba izkazuje sum, da je šlo v primeru pregledovanja več kot dvesto zasebnih bančnih računov za nepredstavljivo zlorabo urada za preprečevanje pranja denarja v politične namene. Brez utemeljenih razlogov, zgolj na podlagi skopih anonimk, so namreč na uradu pred volitvami grobo posegli v varovane osebne podatke z namenom diskreditacije političnih nasprotnikov in celo njihovih družinskih članov, urednikov in lastnikov medijev in predstavnikov cerkvenih oblasti. Gre za sum zlorabe brez primere, pri katerem zaenkrat ni možno izključiti možnosti, da so bili nekateri podatki nepooblaščeno posredovani tudi v tujino.”
Tako se je na afero, ki je dobila ime slovenski Watergate, odzval predsednik vlade Robert Golob, ki smo ga, tako kot vse ostale politične stranke, prosili za odziv po tem, ko je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) zaradi suma zlorabe položaja kazensko ovadil direktorja urada v času tretje Janševe vlade Damjana Žuglja in še šest njegovih nekdanjih sodelavcev na uradu.
Kot je minuli teden pojasnil šef kriminalistične policije Damjan Petrič, so na uradu za preprečevanje pranja denarja med novembrom 2021 in februarjem 2022 “v nasprotju z nekaj zakoni in tudi ustavo” prečesali kar 224 bančnih računov 62 fizičnih oseb in 32 pravnih oseb v Sloveniji. To so storili na podlagi kratke anonimke, ki ni vsebovala nobenih dokazov ali dajala drugih razlogov za največje brskanje po bančnih računih v zgodovini Slovenije. “Tukaj je bila kršena pravica do varstva osebnih podatkov, ki je ena izmed temeljnih človekovih pravic in svoboščin,” je še dejal direktor Uprave kriminalistične policije.
Gre za primer Dragana Šolaka, ki je bil glavna in največja tarča Žugljevega urada. Vanj pa so med drugim pol leta pred volitvami zajeli tudi brskanje po računih nekdanjega generalnega direktorja Pro Plusa, največje medijske hiše pri nas, Branka Čakarmiša in še nekaterih medijskih direktorjev, lastnikov in urednikov.
Javno razkritje
Dragan Šolak srbski poslovnež, milijarder, čigar številna podjetja delujejo v več državah Zahodnega Balkana, Evropske unije in v Združenem kraljestvu. Je solastnik skupine United, ki ima več podjetij tudi v Sloveniji. Javnosti so najbolj znani Telemach, Shoppster, Sportklub in tudi portal, ki ga berete – torej N1 Slovenija. Med fizičnimi osebami, katerih osebni bančni račun je Žugljev urad prečesal, je tudi Katja Šeruga. Je direktorica slovenskega podjetja Adria News Production, ki je bilo prav tako pregledano in je v lasti Šolakove skupine United. In je tudi urednica N1 Slovenija ter že več kot 25 let novinarka. Bančni račun Katje Šeruga je urad v času Žuglja pregledal, ovadili je niso, tudi podjetja ne. Glede na informacije, da je Žugljev urad zajemal podatke z bančnih računov od odprtja računa, pa je zdaj jasno, da je niso pregledovali “le” kot direktorico podjetja, kar sem od januarja 2021, pač pa so pregledovali tudi čas, ko je bila v drugih slovenskih medijih novinarka in urednica, saj je račun pri banki, kjer je komitentka, odprla leta 2006.
Tedanji premier Janez Janša je za N1 že maja ob novinarskem razkritju tega primera zanikal, da bi bilo to najobsežnejše brskanje po bančnih računih v zgodovini Slovenije posledica njegovega predvolilnega dogovora s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem.
Pojavila so se namreč namigovanja, da naj bi se Janša in Vučić pred volitvami, ki so aprila 2022 potekale v obeh državah, dogovorila, da bosta s pomočjo slovenskega in srbskega urada za preprečevanje pranja denarja zbrala občutljive podatke o svojih nasprotnikih in si jih izmenjala. Janšo naj bi zanimali balkanski posli Gen-I in Robert Golob, Vučića pa je njegov “državni sovražnik številka ena” Dragan Šolak in srbski opozicijski politik Dragan Đilas.
Kako je potekala izmenjava podatkov med slovenskim in srbskim uradom za preprečevanje pranja denarja, policija še preiskuje. Direktor Uprave kriminalistične policije Damjan Petrič je minuli teden dejal: “Del kriminalistične preiskave, ki se dotika odgovornosti oseb, ki so bile zaposlene v tem organu, je končan. Nadaljuje pa se del kriminalistične preiskave v smislu izmenjave podatkov s tujim državnim organom, ki ima podobna pooblastila kot naš. Tukaj poteka tudi sodelovanje med slovenskim in tujim (srbskim, op. a.) tožilstvom.”
Primer Šolak sicer še zdaleč ni edini primer prečesavanja bančnih računov na podlagi kratke anonimke v času Žuglja, toda od ostalih bistveno odstopa po številu pregledanih računov. Razkrili smo že, da je Žugljev urad brskal tudi po računu direktorja Športne loterije Luke Steinerja, in to v trenutku, ko se je v parlamentu odvijala bitka za spremembo zakona o igrah na srečo, ki ji je Steiner nasprotoval.
Portal Necenzurirano je razkril primer škofa Andreja Sajeta, ki so ga na uradu odprli v času, ko sta se v slovenski Rimskokatoliški cerkvi za prevlado spopadali starejša klerikalna in mlajša liberalnejša linija, ki jo pooseblja prav Saje. Anonimko o Sajetu, ki je prispela na urad, so najprej dodelili uslužbencu, ki po pregledu ni zahteval podatkov s škofovega računa in je primer takoj tudi zaprl. Toda nekaj dni kasneje je ista anonimka na urad za preprečevanje pranja denarja prispela še enkrat, le da so jo tokrat dali v roke tedanji uslužbenki urada, ki je tudi aktivna članica stranke SDS. Brskanje po škofovem računu se je začelo.
Prav tako je urad za preprečevanje pranja denarja v času Žuglja brskal tudi po bančnih računih Nataše Vrečar Zorčič, žene tedanjega predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, in to prav v trenutku, ko Zorčič v prejšnjem mandatu ni želel odstopiti z mesta predsednika državnega zbora.
A če so v primeru Steinerja, Sajeta in Nataše Vrečar Zorčič vsega skupaj pregledali manj kot deset bančnih računov, so jih v primeru Šolak prečesali več kot 220.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje