Profesorji ljubljanske univerze o dilemah cepljenja

Slovenija 05. Okt 202116:55 > 19:12 0 komentarjev
Okrogla miza, UL LJ
Zajem zaslona

V obdobju, ko je zaupanje v cepljenje okrnjeno in nasprotniki protikoronskih ukrepov tedensko protestirajo v prestolnici, je Univerza v Ljubljani dileme o cepljenju naslovila v nizu pogovorov. Da bi okrepili "zaupanje v znanost in odprt dialog" je danes o cepljenju razpravljalo pet profesorjev ljubljanske univerze.

Na pogovoru “Dileme o cepljenju: profesorji študentom” s pričetkom ob 17. uri so sodelovali dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani in profesor za fiziologijo na Veterinarski fakulteti; dr. Ksenija Vidmar Horvat, prorektorica in profesorica za sociologijo kulture na Filozofski fakulteti; dr. Tatjana Avšič Županc, profesorica za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti; dr. Alojz Ihan, profesor za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti; in dr. Saša Zagorc, profesor za ustavno pravo na Pravni fakulteti.

V Sloveniji se za razliko od Portugalske še vedno ukvarjamo z epidemijo, pri čemer pa je izziv, kako organizirati študij, je uvodoma povedal rektor ljubljanske univerze dr. Majdič. Na Univerzi si želijo, da bi v letošnjem šolskem letu študij lahko organizirali v živo in ne prek računalnika. “Nekoliko sem razočaran, čeprav nezuapanje v znanost ni novo,” je povedal dr. Majdič in dodal, da bo povrnitev zaupanja v znanost naloga za celotno družbo. Začeti bo treba pri najmlajših, pri razumevanju o tem, kaj je znanost in kako se spreminja.

Da je slabo sprejemanje znanosti, ki je v poldrugem letu tako hitro odkrila toliko novega, neverjetno, pa je komentirala dr. Avšič Županc. Proti virusu HIV, ki ga poznamo štiri desetletja, še vedno nimamo cepiva, je spomnila. Na vprašanje, kako dokazati, da virus dejansko obstaja, je profesorica izpostavila, da ne ve, s čim bi skeptike oziroma zanikovalce virusa še lahko prepričali.

Univerza v Ljubljani v sodelovanju z Zdravstvenim domom Ljubljana organizira cepljenje za študentke, študente in zaposlene.

Cepljenje v Franciji
Stephane Mahe/REUTERS

Pojav koronavirusa je za naravoslovce fascinanten, saj lahko evolucijo virusa spremljajo v živo, je povedal dr. Ihan. Po drugi strani je zanj fascinantna tudi izdelava mRNK cepiv. “Zgodba mRNK bo ostala eno od osrednjih dogajanj v medicini,” je dodal dr. Ihan.

Dr. Zagorc pa je v svojem uvodnem nagovoru spregovoril o vlogi prava v času pandemij. Določeni vzorci se ponavljajo, je dejal, a znanje, izkušnje od preteklih pandemij se je pozabilo, je opisal. Zaradi tega je po njegovem ključno poskrbeti, da se vedenje oziroma izkušnje iz pandemije covida-19 ne izgubi.

Cepljenje ne more spodbuditi mutacij

Na vprašanje občinstva o tem, ali so mutacije koronavirusa lahko posledica preveč množičnega cepljenja, je dr. Avšič Županc poudarila, da je nemogoče, da bi cepljenje spodbudilo nastanek novih različic. Kot je med drugim pojasnila, je virus sars-cov-2 zelo prilagodljiv na okolje.

Dr. Ihan je spregovoril tudi o pogoju PCT in morebitnih prilagoditvah tega pogoja glede na starost prebivalcev države. PCT je epidemiološki ukrep, je poudaril in spomnil, da se epidemiologi odločajo za ukrepe, ki najbolj učinkovito zamejujejo širjenje virusa v družbi. Kar zadeva cepljenje, je ponovil že večkrat slišano: “Če smo cepljeni, je manjša verjetnost, da širimo okužbo – na prvem mestu je manjša namreč verjetnost, da se okužimo, če pa se okužimo, imamo virusa manj.”

COvid-19 v Srbiji
Zorana Jevtic/REUTERS

Nosečnici se godi slabše, če dobi covid-19

Za cepljenje nosečnic je priporočljiva uporaba cepiva mRNK, raziskave kažejo dobre rezultate, je pojasnila dr. Avšič Županc. “Ginekologi so bili na začetku skeptični, saj se cepiv – iz razumljivih razlogov – ne testira na nosečnicah. A so nato, najprej v ZDA, nato pa še v Evropi, ugotovili, da se nosečnici godi slabše, če dobi covid-19. Covid-19 je nevarna bolezen za nosečnice, več je tudi predčasnih porodov. Zato se nosečnice splača cepiti,” je dodal dr. Ihan.

O pogoju PCT na fakultetah pa je spregovoril dr. Zagorc. Fakultete imajo pravice, celo dolžnost preverjati pogoj PCT, je povedal. Ukrep je namreč določila država. Prav tako imajo univerze na sploh določeno stopnjo avtonomije pri sprejemanju odločitev. Je pa menil, da vlada ukrepe spreminja prehitro in da zaradi tega izgublja zaupane ljudi.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!