Prebivalci Fondovih blokov so sporočili, da je višje sodišče po 15 letih sodne bitke potrdilo, da vrtovi pripadajo naselju Fond in ne družbi Bežigrajski športni park, ki je v večinski lasti poslovneža Joca Pečečnika. "S to odločitvijo sodišča je sklep o ugotovitvi skupnega pripadajočega zemljišča postal pravnomočen, etažni lastniki v Fondu pa smo tudi pravnoformalno postali lastniki skupnih zemljišč v naselju," je odločitev sodišča komentirala predstavnica stanovalcev.
Prebivalci Fondovih blokov že od začetka projekta Bežigrajski športni park (BŠP), ki ga načrtuje poslovnež Joc Pečečnik, pozidavi zelenice ob blokih pri ljubljanskem bežigrajskem stadionu (predvidena je bila gradnja treh poslovnih objektov) nasprotujejo in vztrajajo, da morajo Fondovi vrtovi ostati zelena površina, saj niso le pripadajoče zemljišče k stanovanjskim stavbam, temveč tudi območje kulturnega spomenika, na katerem se ne sme graditi.
Gre za parcelo, ki jo je Mestna občina Ljubljana kot svoj delež vložila v projekt Bežigrajski športni park.
Zdaj je po besedah stanovalcev blokov višje sodišče zavrnilo pritožbe nasprotnih strani in potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je parcelo z vrtovi prisodilo naselju Fond.
“Za nas odločitev sodišča pomeni tudi potrditev upravičenosti in pravilnosti naših skoraj 15-letnih prizadevanj za ohranitev svoje lastnine in kakovosti bivanja v naselju. Pričakujemo, da to pomeni zaključek projekta Bežigrajski športni park in za nas razbremenitev vseh pritiskov, ki smo jih bili deležni v vsem času, ko smo se zavzemali za svoje legitimne pravice,” je odločitev sodišča komentirala Karmen Stariha, predstavnica prebivalcev Fondovih blokov.
Sporočila je, da je sklep o ugotovitvi skupnega pripadajočega zemljišča postal pravnomočen, etažni lastniki pa so tudi pravnoformalno postali lastniki skupnih zemljišč v naselju. Pritožba po njenih besedah v okviru rednih pravnih sredstev ni več mogoča.
Na ljubljanskem višjem sodišču so za N1 potrdili, da je sodišče sklep izdalo 25. januarja. Zavrnilo je pritožbi Mestne občine Ljubljana in družbe Bežigrajski športni park ter potrdilo sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani.
“Višje sodišče je z odločitvijo potrdilo ugotovitve sodišča prve stopnje, da skupno pripadajoče zemljišče vseh stavb Fondovega naselja (stanovanjskih blokov in dveh garažnih nizov znotraj naselja) obsega zemljišče, ki obkroža celotno Fondovo naselje in sega na severu do današnje Žolgarjeve ulice, na zahodu do Vodovodne ceste, na jugu do severnega zidu Bežigrajskega stadiona ter na vzhodu do Dunajske ceste,” so sporočili. Dodali so, da je sklep pravnomočen.
Janković se bo odzval šele jutri
Na ljubljanski mestni občini so povedali, da bo župan Zoran Janković odločitev sodišča komentiral na torkovi tiskovni konferenci, na odziv Pečečnika pa še čakamo in ga bomo objavili, ko ga prejmemo.
Prebivalci sicer ne nasprotujejo prenovi Plečnikovega stadiona, temveč se ne strinjajo s projektno zasnovo, ki po njihovih besedah preveč posega v Plečnikovo zapuščino. “Pričakujemo, da bo odločitev višjega sodišča pozitivno vplivala na reševanje Plečnikovega stadiona, na način, ki bo omogočal, da se čim prej, kot to zahtevajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine, obnovi v izvirni, Plečnikovi obliki in z ustreznimi namembnostmi vrne v javno uporabo,” je zapisala Stariha.
Preberite še: Metallica, domobranci in legendarni gol na zdaj zaklenjeni mojstrovini
Joc Pečečnik se je sicer kot investitor v prenovo Plečnikovega stadiona vključil leta 2007. Konec novembra 2007 pa so Pečečnikovo podjetje Elektronček, Mestna občina Ljubljana (Mol) in Olimpijski komite Slovenije (OKS) ustanovili projektno družbo Bežigrajski športni park (BŠP), ki naj bi uresničila prenovo Plečnikovega stadiona. Večinski, 59-odstotni delež BŠP, ima Pečečnikov Eletronček, Mol ima 28-odstotni delež, OKS pa 13-odstotnega.
Projekt z dolgo brado
Projekt Bežigrajski športni park ima že dolgo brado. Družba BŠP je okoljevarstveno soglasje za gradnjo na območju Plečnikovega stadiona prvič dobila maja 2012, a je ministrstvo za kmetijstvo in okolje novembra istega leta soglasje po pritožbi predstavnikov koordinacijskega odbora stanovalcev Fondovih hiš odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje Agenciji RS za okolje.
Arso je v ponovnem postopku zavrnil zahtevek družbe za izdajo soglasja, vendar je pristojno ministrstvo junija 2014 nato odločbo agencije, s katero so zavrnili izdajo soglasja, odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Arso je decembra istega leta zavrnil izdajo dovoljenja. Leto kasneje je družba ponovno ostala brez okoljevarstvenega soglasja. Ministrstvo za okolje in prostor je namreč zavrnilo pritožbo družbe zoper odločbo Arsa.
Aprila 2021 je okoljsko ministrstvo zavrnilo še zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, še prej pa je ministrstvo za kulturo razveljavilo kulturnovarstveno soglasje, ki ga je družbi izdal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Bežigrajski športni park bi gradili po načrtih biroja GMP iz Berlina. Ti predvidevajo ohranitev in prenovo zgodovinskih elementov stadiona ter novogradnje – hotel, športno kliniko in trgovine ter niz stolpičev za poslovne prostore in bivanje.
Znano je, da se je poslovnež Joc Pečečnik s prejšnjim ministrom Vaskom Simonitijem že dogovarjal za odkup Plečnikovega stadiona. Kot je pred časom povedal za Delo, je tudi novi ministrici za kulturo Asti Vrečko in premierju Robertu Golobu “poslal jasno sporočilo, da je pripravljen prodati, če želi država kupiti”. Vendar je ministrstvo pod vodstvom Aste Vrečko do Plečnikovega stadiona zavzelo stališče, da bi bilo bolje, če bi ga odkupila lokalna skupnost.
Oktobra je tudi potekal sestanek med predstavniki ministrstva za kulturo in Mol. Kot so za STA pojasnili na Molu, je župan Zoran Janković predlagal dve možnosti, in sicer da ministrstvo stadion odkupi ali da naredi vse potrebno za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ministrica Vrečko je tedaj “omenila še tretjo možnost, ki pa je ni pojasnila”, so zapisali na Molu in dodali, da je bilo to tudi zadnje srečanje med ministrico in županom, stališče ministrstva pa so označili za “prelaganje bremena na lokalno skupnost”.
Ministrstvo za kulturo je tudi Zavodu za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) naročilo izdelavo novelacije konservatorskega načrta, ki naj bi pokazala, kolikšen delež spomenika je v slabem stanju, koliko je uničenega in kaj je mogoče restavrirati. Kot je minuli četrtek poročal Dnevnik, je Restavratorski center po natančnem pregledu stanja Plečnikovega stadiona ugotovil, da je dobro ohranjenega okoli 53 odstotkov spomenika, slabo ohranjenega ali neohranjenega oziroma celo uničenega pa skupaj 47 odstotkov.
Za STA so na ZVKDS pojasnili, da je bila novelacija konservatorskega načrta zastavljena večfazno. V elaboratu prve faze z naslovom Analiza obstoječega stanja in usmeritve za prenovo spomenika so zajeti: ocena obstoječega – materialno stanje spomenika, projektantska ocena stroška restavratorskih del za povrnitev stadiona v “izvorno stanje”, predstavljeni so nekateri novi umetnostnozgodovinski vidiki in prvič so obravnavani krajinsko-arhitekturni elementi. Šele v drugi fazi bo, če bo tako odločilo ministrstvo ali lastnik, pripravljen izvedeni del.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje