Hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković je ob napovedi, da bo Slovenija uvedla nadzor na meji s Hrvaško, dejal, da ne gre za novost in da takšen nadzor izvaja že devet držav znotraj Evropske unije. Dodal pa je, da gre za začasni in skrajni ukrep ter da se je treba pri njegovem uvajanju posvetovati s sosednjimi državami.
Potem ko se je Italija v sredo odločila, da bo zaradi povečane grožnje terorizma, ki je posledica izraelsko-palestinskih spopadov na Bližnjem vzhodu, uvedla notranji nadzor na meji s Slovenijo, je minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar za N1 potrdil, da bo Slovenija posledično uvedla nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko. “Za varnost Slovenije bomo naredili vse,” je poudaril minister.
Vlada se bo o uvedbi nadzora odločala danes, hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković pa je pojasnil, da se je o tem v sredo pogovarjal s predsednikom vlade Robertom Golobom, hrvaški notranji minister Davor Božinović pa davi z notranjim ministrom Boštjanom Poklukarjem.
Hrvaški premier je dejal, da je začasna uvedba nadzora na meji mogoča, če se na območju pojavi resna grožnja, mejne kontrole pa se lahko vzpostavijo enostransko. Nadzor na notranjih mejah, tako Plenković, že izvaja devet članic schengenskega območja. “Opozarjam, da tudi mi v tako spremenjenih okoliščinah pozorno spremljamo varnostne razmere v državi. Hrvaška in Slovenija imata skupen cilj,” je po poročanju Index.hr poudaril.
Plenković je med drugim dodal, da nadzor na meji ni novost in da jo uvajajo zaradi sprememb in ocen varnostnih groženj. “Treba pa je poudariti, da gre za začasen ukrep in da mora ostati izjema, ki se uvaja samo kot skrajni ukrep, ki mora biti podrejen strogim pogojem, posebno glede izvedbe in trajanja,” je opozoril Plenković. Spomnil je, da morajo države članice, ki želijo uvesti nadzor na notranji meji schengena, pred uvedbo ukrepa obrazložiti, koliko bo odločitev zmanjšala varnostno grožnjo. Ob tem se morajo posvetovati tudi s sosednjimi državami, na katere se nanaša mejni nadzor.
Sicer pa velja dodati, da nadzor notranjih meja države schengenskega območja izvajajo tudi zaradi migracijske krize. Plenković je glede tega dejal, da so na odzivu na to ključna tri osnovna načela. “Ključno je zaščititi zunanje meje EU. Hrvaška varuje zunanje meje in naš cilj je, da Bosna in Hercegovina kmalu sklene sporazum z evropsko agencijo za zunanje meje (Frontex), da bi pomagali nadzorovati celotno situacijo,” je še izpostavil.
Hrvaški notranji minister ne pričakuje strogega nadzora na meji s Slovenijo
Hrvaški notranji minister Božinović ne pričakuje, da bo Slovenija na meji s Hrvaško izvajala strog nadzor. “Glede na pogovor z ministrom Poklukarjem ne pričakujem, da bo šlo za strogo preverjanje, predvsem pa to ne bi smelo vplivati na prebivalce ob meji,” je o nadzoru na meji, ki ga je za soboto napovedala Slovenija, v izjavi za novinarje povedal Božinović.
O tem, da je ponovna uvedba nadzora povezana predvsem s povečano teroristično grožnjo, po Božinovićevem mnenju priča tudi dejstvo, da se je število nezakonitih prehodov med Hrvaško in Slovenijo v zadnjem času zmanjšalo. K temu je prispevala okrepitev mešanih policijskih patrulj ob slovensko-hrvaški meji, o čemer sta se ministra dogovorila ob robu ministrskega zasedanja v Bruslju konec septembra. “Število nezakonitih migrantov v Sloveniji je precej manjše kot pred mesecem dni,” je povedal hrvaški minister.
Pričakuje, da si bodo zdaj vsi skupaj prizadevali, “da v nekem doglednem času stvari vrnemo na svoje mesto”. O tem bodo v začetku novembra govorili tudi na tristranskem srečanju s kolegoma iz Slovenije in Italije v Trstu, je povedal.
Hrvaški notranji minister je prav tako znova zagotovil, da Hrvaška pri varovanju svoje meje z Bosno in Hercegovino, ki je od hrvaškega vstopa v schengen v začetku leta zunanja meja, ne potrebuje pomoči drugih držav članic ali Frontexa. “Pomagajo nam lahko zgolj države, iz katerih prihajajo migranti,” je poudaril, pri čemer je izpostavil države Zahodnega Balkana.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje