Poslanci in poslanke so s kar 82 glasovi za in nobenim proti potrdili rebalans letošnjega proračuna, ki za odpravo posledic poplav ter pomoč prizadetim namenja 520 milijonov evrov. Premier Robert Golob je pred poslanci povedal, da za učinkovito obnovo v petih letih potrebujejo med 6,7 in sedem milijard evrov. Kako se bo vlada lotila zbiranja teh sredstev?
Po poplavah je vlada sprejela predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, ki za odpravo posledic poplav ter pomoč prizadetim za zdaj namenja 520 milijonov evrov. Predlog so z 82 glasovi za potrdili še poslanci v državnem zboru.
V računu finančnih terjatev in naložb se s predlogom zagotavlja 300 milijonov evrov za obnovo po poplavah. To se bo zagotovilo s prenosom pravic porabe iz podprogramov upravljanja finančnega premoženja – v proračunu je bilo namreč zaradi energetske krize načrtovanih 300 milijonov evrov za morebitno dokapitalizacijo v družbe v stebru energetike. Ker se energetska kriza ne zaostruje, ta sredstva ne bodo potrebna in se bodo porabila za odpravljanje posledic poplav.
Obenem letošnji rebalans v bilanci prihodkov in odhodkov predvideva tudi povečanje odhodkov za 220 milijonov evrov. Predvideni so kot rezervacija sredstev splošne proračunske rezervacije za namen nujne pomoči ob naravnih nesrečah. Posledično se bo proračunski primanjkljaj povečal z načrtovanih 4,5 na 4,9 odstotka bruto domačega proizvoda.
A dobre pol milijarde še zdaleč niso vsa sredstva, ki jih bo Slovenija potrebovala za obnovo po poplavah.
Kakšno finančno konstrukcijo sanacije predvideva vlada?
Predsednik vlade Robert Golob je danes pred poslanci dejal, da je po prvi oceni neposredne škode od štiri do pet milijard, medtem ko za učinkovito odpravo posledic poplav v naslednjih petih letih načrtujejo od 6,7 do sedem milijard evrov.
“To je tisti obseg, s katerim računamo ne samo, da bomo razmere na terenu povrnili v prejšnje stanje, ker od tega vsi skupaj ne bi imeli veliko, ampak da bi razmere na terenu obrnili v bistveno boljše stanje, predvsem pa bistveno odpornejše proti podobnim ujmam, kot nas je zadela,” je poudaril in dodal, da bodo najpomembnejši vir sanacije evropska sredstva, z njimi bo Slovenija predvidoma dobila dve milijardi evrov.
Poleg omenjenih dveh milijard bo, tako Golob, vlada skozi prerazporejanje oziroma varčevanje na nekaterih postavkah pridobila še približno 1,1 milijarde evrov, okoli 1,3 milijarde pričakuje iz naslova solidarnostnih prispevkov, 350 milijonov pa bodo fizičnim in pravnim osebam neposredno pokrile zavarovalnine.
“Na ta način pridemo na 4,7 milijarde, kar je tisto, kar poskušamo pokriti že danes. Hočemo imeti znane vire,” je še povedal in spomnil na solidarnostni pristop, ki se kaže skozi geslo, “tisti, ki več ima, tisti naj tudi več prispeva”, za kar naj bi poskrbela vlada.
Premier je prepričan, da je njihova finančna konstrukcija uravnotežena, izvedljiva, hkrati pa naj ne bi posegla v razvojne prioritete, ki so bile izpostavljene tako v koalicijski pogodbi na začetku mandata kot tudi v pripravah proračunov za prihodnja leta.
Vlada napoveduje hitro zagotavljanje denarja za sanacijo, zato naj bi večino sredstev in finančnih virov pridobili v prvih dveh letih. S tem si želijo, da se država ne bi ustavila, ujmo pa bi radi obrnili v pospešek Sloveniji, je še dejal Golob.
Boštjančič: Rebalans izključno in samo zaradi poplav
Poslance je nagovoril tudi finančni minister Klemen Boštjančič, ki je komentiral prilagoditev proračuna za leto 2023. “Dolžnost vlade in mene kot ministra za finance je, da se odzovemo hitro in odločno in da zagotovimo vse potrebno za nudenje pomoči prizadetemu prebivalstvu. To vključuje tudi zagotavljanje zadostnih sredstev za ukrepe – da se ljudem čim prej omogočijo ustrezni pogoji bivanja, da se jim zagotovi dostopnost do prizadetih območij, podjetjem, obrtnikom in kmetijstvu, ki so jim te nesreče onemogočile delo, pa se pomaga, da se spet postavijo na noge.”
Izpostavil je, da bo država prva, ki bo pri sebi zagotovila maksimalen obseg sredstev za pomoč, tako da bo določila odpravo posledic poplav za prvo prioriteto. Ob tem je ponovil tudi, da bo pri obnovi Slovenije potrebna pomoč vseh – tudi gospodarskega in finančnega sektorja.
Kot je še povedal minister, je rebalans letošnjega proračuna namenjen izključno in samo zagotovitvi sredstev za hitro in učinkovito odpravljanje posledic katastrofalnih poplav in nudenju pomoči vsem, ki jih je ta katastrofa prizadela.
Finančni minister je poudaril še, da zaradi predvidenih sprememb letos ni potrebno dodatno zadolževanje države. “Dodatna sredstva se bodo namreč zagotovila na račun zmanjšanja sredstev na računu državnega proračuna. Trenutna likvidnost sredstev je dovolj visoka, da ni potrebno dodatno zadolževanje.”
Podporo predlogu rebalansa je že prej izrazil odbor za finance v državnem zboru, ki mu predseduje poslanka Gibanja Svoboda Andreja Kert.
V SDS so po prejemu rebalansa razočarani
Hitro ukrepanje države in zadostna finančna sredstva so izpostavili tudi v SDS. Suzana Lep Šimenko je v imenu poslanske skupine največje opozicijske stranke dejala, da odziv države po naravnih katastrofah zahteva tudi spremembo proračuna, vendar pa aktualen rebalans vsebuje le spremembo dveh podprogramov. “Ob prejemu proračuna, ki ga je pripravila vlada, smo bili v Slovenski demokratski stranki razočarani, saj smo pričakovali bistveno več in ne zgolj spremembe na dveh podprogramih. Pričakovali smo, da bodo vsa ministrstva, vsi organi v sestavi ministrstev preverili pri sebi in ugotovili, čemu vse se lahko letos odpovedo in kje še imajo rezervna sredstva, ki bi jih lahko usmerili v sanacijo poplav. Res je, da lahko določene majhne prerazporeditve ministrstva naredijo sama, bi bilo pa prav, da bi se vsa finančna sredstva, potrebna za sanacijo po naravni nesreči, izkazala na skupni postavki,” so prepričani.
Spomnila je tudi na velik državni primanjkljaj ter na oceno Fiskalnega sveta, ki je med drugim opozoril, da je rebalans letošnjega proračuna le prvi korak pri odpravljanju posledic poplav, ki se bodo še bolj odražale v proračunih za leti 2024 in 2025.
Po besedah Lep Šimenko mora država denar v prvi vrsti najti pri sebi in obenem počrpati vsa evropska sredstva, ki jih lahko. “Tukaj se ta vlada do zdaj ni izkazala, zato resen poziv, da se k temu hitro in odgovorno pristopi,” je navedla.
“S škodo ne moremo operirati na vrat na nos”
Podporo je pred sejo napovedal tudi Jernej Vrtovec iz poslanske skupine NSi. Izpostavil je, da potrebujemo proračunska sredstva, ki bodo namenjena za obnovo oziroma odpravljanje posledic katastrofalnih poplav avgusta, a vendar je opozoril na pomanjkanje ocene škode.
“Strinjamo se, da namenjamo pol milijarde evrov za odpravljanje posledic poplav, ampak hkrati s tem, ko spreminjamo rebalans proračuna, kar kopičimo določena finančna sredstva v en koš. Včeraj in danes na primer s sprejetjem interventne zakonodaje, potem obetajoči se novi ukrepi in tako naprej. Predsednik vlade je dejal, da smo, potem ko pridemo čez štiri milijarde evrov, že nekako tam, kot je škoda. Ta trenutek ne vem, kolikšna je škoda, in mislim, da nihče v tej dvorani ne ve, kolikšna je škoda zaradi katastrofalnih poplav. Ker ta ni popisana, te ne poznamo in s to ne moremo kar tako na vrat na nos operirati,” je poudaril.
V NSi so spomnili še na dodatno obremenjevanje prebivalstva in gospodarstva. Zadnje je po Vrtovčevih besedah že pomagalo, solidarno pa je tudi s plačevanjem davkov.
Pomisleke o rebalansu so v razpravi navedli tudi nekateri poslanci opozicije. Ti so vladi med drugim očitali konfuznost in premalo “konkretnih pojasnil, kaj želi država narediti na sebi”. Med poslanci SDS so prisotne tudi skrbi o selektivnosti pri podeljevanju pomoči ter pomisleki, da sanacija ne bo izvedena v prihodnjih letih.
Slovenija nadpovprečna pri črpanju evropskih sredstev
Državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec je v odzivu na očitke poudarila, da so tega pripravili že šesti dan po tem, ko se je narava razbesnela. To naj bi pričalo o takojšnjem odzivu vlade, zavrnila pa je tudi očitke o preuranjenem podajanju ocen škode. Neprimerno je namreč, tako Jazbec, da se vladi očitajo prve ocene škode, ki naj bi bile razlog, da bo Slovenija dobila manj denarja iz Bruslja. Po njenih besedah so pravila za pridobivanje sredstev EU in metodologija ocenjevanja škode jasna, denar, ki ga bomo prejeli, pa ni odvisen od preliminarnih ocen.
Odzvala se je tudi na očitke, da so neuspešni pri črpanju evropskih sredstev: “Do konca junija je Slovenija izvedla 91 odstotkov vseh dodeljenih sredstev, kar predstavlja pet odstotnih točk več od povprečja EU. Se pravi, da smo uvrščeni visoko glede na črpanje v pretekli perspektivi.”
Po navedbah državne sekretarke so upravičenci v iztekajoči se koheziji – to so občine, posamezniki, podjetja, dobili izplačane več kot tri milijarde od skupno 3,337 milijarde evrov, kolikor je bilo na voljo. “Nobenega strahu ni, da tega denarja, ki je na razpolago, ne bi počrpali stoodstotno v novi perspektivi,” je še dodala.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
